Jan van Eyck: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 21:
=== Obdobje zrelosti ===
[[Slika:Van Eyck - Arnolfini Portrait.jpg|thumb|right|250px|''[[Portret Arnolfinijev]]'', 1434; Narodna galerija London]]
Po smrti Janeza III. Bavarskega v letu 1425, van Eyck začne delati za močnega in vplivnega [[Valois|valoiškega]] kneza, vojvodo [[Filip Dobri|Filipa Dobrega]] Burgundskega.<ref name="C246">Chilvers, 246</ref> Eno leto je živel je v [[Lille|Lillu]], nato pa se preselil v [[Brugge]], kjer je živel do svoje smrti leta 1441. Številni dokumenti objavljeni v 20. stoletju govorijo o njegovem delu v službi Filipa Dobrega. V imenu vojvode so ga poslali na številne diplomatske misije. Delal je na več projektih, ki bi lahko pomenili več kot samo slikarstvo, kot na primer njegovo težavno potovanje v [[Lizbona|Lizbono]] skupaj s skupino, ki je bila namenjena pripravi poroke vojvode z [[Izsabela Portugalska|Izabelo Portugalsko]]. Naloga van Eycka je bila naslikati nevesto, tako da bi si vojvoda lahko ustvaril sliko IsabelleIzabele pred sklenitvijo zakonske zveze. Z izjemo dveh portretov IsabelleIzabele Portugalske, ki jih je van Eyck naslikal na Filipov ukaz kot član delegacije v letih 1428-1429, je natančna narava teh del nejasna. Princesa verjetno ni bila posebej privlačna in Van Eyck jo je naslikal točno tako. Svoj model je pokazal kot dostojanstven, a ni skril pomanjkljivosti. Potoval je tudi v Španijo in v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Od tu je potoval še v več krajev po Iberskem polotoku in obiskal vrsto vladarjev.
 
Kot slikarja in ''valet de chambre'' (osebnega pomočnika), ga je vojvoda izjemno dobro plačal. Njegova letna plača je bila precej visoka in se je podvojila dvakrat v prvih nekaj letih, pogosto pa je dobil še posebne nagrade. Samo njegova plača je Jana van Eycka naredila za prvega nizozemskega slikarja, saj je bila za preživetje večina drugih slikarjev odvisna od posameznih naročil. Navedba, da je bil van Eyck v umetnosti izredno visoko cenjen je dokument iz leta 1435, v katerem je vojvoda zmerjal svoje finančnike da ne plačujejo slikarja, in češ da bi van Eyck zato lahko odšel in da potem nikjer ne bodo našli njemu enakega v »umetnosti in znanosti«. Vojvoda je bil tudi boter enega od van Eyckovih otrok in je podprl njegovo vdovo po slikarjevi smrti, leto kasneje pa pomagal eni od njegovih hčera s sredstvi potrebnimi za vstop v [[samostan]].