Svinec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Lastnosti atoma: efn |
|||
Vrstica 100:
Podobnost ionizacijskih energij svinca in kositra povzroča [[lantanoidna kontrakcija]] – zmanjševanje ionskih polmerov elementov od [[lantan]]a (vrstno število 57) do [[lutecij]]a (71) in relativno majhni ionski polmeri elementov od [[hafnij]]a (72) navzgor. Pojav je posledica šibkega ščitenja jedra elektronov 4f. Vsota prvih štirih ionizacijskih energij svinca je višja od ustreznih energij kositra, kar je v nasprotju s trendi, ki bi jih sicer napovedali iz [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]]. K takšnemu obnašanju pripomorejo relativistični kvantni učinki, ki postanejo izraziti v težjih atomih.{{efn|Približno 10% lantanoidne kontrakcije se pripisuje relativističnim učinkom.<ref> Pyykkö 1988, str. 563–94.</ref>}} Eden od takšnih učinkov je učinek inertnega para elektronov: elektroni 6s postanejo nenaklonjeni sodelovanju v tvorbi vezi, kar povzroči nenavadno velike razdalje med atomi v kristalu svinca.<ref>Norman 1996, str. 36.</ref>
Elementi ogljikove skupine z manjšim vrstnim številom od svinca tvorijo stabilne ali metastabilne [[Alotropija|alotrope]] s tetraedrično koordiniranimi in [[Kovalentna vez|kovalentno]] vezanimi diamantnimi [[Kubični kristalni sistem|kubičnimi strukturami]]. Energijski nivoji njihovih zunanjih s- in p- orbital do dovolj blizu, da omogočajo mešanje v štiri hibridne sp<sup>3</sup> orbitale. V svincu inertni elektronski par poveča razdaljo med njegovimi s- im p- orbitalami, energija, ki se sprosti po [[Hibridizacija orbital|hibridizaciji]], pa ni dovolj velika, da bi premagala nastalo vrzel.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 226–227, 374.</ref> Namesto da bi tvoril diamantno kubično strukturo, svinec tvori [[Kovinska vez|kovinske vezi]], v katerih so dislocirani samo p-elektroni, ki si jih delijo Pb<sup>2+</sup> [[ion]]i. Svinec ima posledično strukturo ploskovno centrirane kocke<ref>Christensen 2002, str. 867.</ref> podobne velikosti,<ref>Slater 1964.</ref> kot jih imata dvovalentni kovini [[kalcij]] in [[stroncij]].<ref>Considine & Considine 2013, str. 501, 2970.</ref>{{efn|Tetraedrični alotrop kositra se imenuje α- ali sivi kositer in je stabilen samo pri temperaturah do 13,2 °C. Stabilna oblika kositra nad to temperature se imenuje β- ali beli kositer, ki ima spahnjene ploskovno centrirano kubično (tetragonalno) strukturo, ki nastane s komprimiranjem tetraedra sivega kositra vzdolž njegovih kubičnih osi. Beli kositer ima dejansko stukturo neposredno med regularno tetraedrično strukturo sivega kositra in regularno ploskovno centrirano kubično strukturo svinca, kar je skladno s splošnim trendom naraščanja kovinskih lastnosti po vseh reprezentativnih skupinah navzdol.<ref>Parthé 1964, str. 13.</ref>}}{{efn| Leta 2013 je bil odkrit kvazikristalni tenkoslojni alotrop svinca s pentagonalno simetrijo. Alotrop je bil pridobljen z nalaganjem svinčevih atomov na površino izoedričnega kvazikristala srebra-indija-iterbija.<ref>Sharma et al. 2013.</ref><ref>Sharma et al. 2014, str. 174710.</ref>}}{{efn| Diamantna kubična struktura z mrežnimi parametri, podobnimi mrežnim parametrom silicija, obstaja tako v tako v tenkoslojnem svincu in kositru kot v masivnem svincu in kositru takoj po strjevanju v vakuumu ~5 x 10−6 Torr. Obstajajo eksperimentalni dokazi za skoraj povsem identične strukture najmanj treh tipov oksidov, kar kaže, da se svinec in kositer obnašata kot silicij ne samo v začetnih fazah kristalizacije, ampak tudi v začetnih fazah oksidacije.<ref>Peneva, Djuneva & Tsukeva 1981.</ref>}}
== Pridobivanje ==
| |||