Gudejeva valja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ref |
nadaljevanje |
||
Vrstica 19:
'''Gudejeva valja''' sta valja iz [[Terakota|terakote]], datirana v obdobje okoli leta 2125 pr. n. št., na katerih je v sumerskem [[klinopis]]u zapisan mit ''Gradnja Ningirsujevega templja''.<ref name=ref1>Thorkild Jacobsen (1997). [https://books.google.si/books?id=L-BI0h41yCEC&redir_esc=y ''The Harps that once: Sumerian poetry in translation'']. Yale University Press. str. 386. ISBN 978-0-300-07278-5.</ref> Valja sta bila izdelana po naročilu [[lagaš]]kega ''[[ensi]]ja'' [[Gudea|Gudee]]. Odkrita sta bila leta 1877 med izkopavanji Tell Teloha, starodavnega [[Girsu]]ja, [[Irak]]. Valja sta razstavljena v [[Muzej Louvre|Muzeju Louvre]] v [[Pariz]]u. Gudejeva valja sta največja do zdaj odkrita valja z najdaljšim znanim besedilom v [[Sumerščina|sumerskem]] jeziku.<ref>Jeremy A. Black; Jeremy Black; Graham Cunningham; Eleanor Robson (2006). ''The Literature of Ancient Sumer''. Oxford University Press. str. 44. ISBN 978-0-19-929633-0.</ref>
==Uvod==
===Odkritje===
Valja je našel Ernest de Sarzec v odtoku tempeljskega kompleksa Eninnu v Tell Telohu, starodavnem ''"svetem mestu"'' [[Girsu]], med izkopavanji leta 1877. Valja je našel ob gradbi, znani kot Agaren, v kateri je bil najden opečnat steber z opisom njegove gradnje v času Druge lagaške dinastije. Agaren je bil na stebru opisan kot prostor za sojenje ali sedež milosti, valja pa so verjetno hranili nekje drugje v Eninnuju. Domneva se, da sta valja padla v odtok med uničenjem Girsuja nekaj generacij kasneje.<ref name=ref3>Claudia E. Suter (2000). ''Gudea's temple building: the representation of an early Mesopotamian ruler in text and image''. BRILL. str. 1. ISBN 978-90-5693-035-6.</ref>
===Opis===
[[Slika:Gudea cylinders h9029.jpg|thumb|levo|Gudejev valj (detajl)]]
Valja sta označena s črkama A in B. Valj A je visok 61 cm in ima premer 32 cm, valj B pa je visok 56 cm in ima premer 33 cm. Valja st votla in imata odprtine za pritrditev. Slednje so bile ob odkritju zaprte z glinenimi zamaški, sama valja pa sta bila napolnjena z neznano vrsto mavca. Stene valjev so debele približno 2,5 do 3 cm. Valja sta bila zdrobljena in še vedno nista povsem restavrirana. <ref name=ref3/> Besedilo na valju A je napisano v 30 kolonah, na valju B pa v 24 kolonah. Kolone so razdeljene na 16 do 35 odstavkov z eno do šest vrsticami. Besedilo se je moralo brati na valju v vodoravni legi, kar je bilo značilno za obdobje od med [[Akadsko kraljestvo|Akadskim kraljestvom]] in [[Tretja urska dinastija|Tretjo ursko dinastijo]], zlasti za Drugo lagaško dinastijo. Razlike v oblikah določenih znakov kažejo, da je besedilo pisalo več pisarjev.<ref name=ref3/>
===Prevodi in komentarji===
Popolno reprodukcijo valjev je naredil Ernest de Sarzec v svojih poročilih o izkopavanjih in je še vedno v rabi. Prvi prevod in transliteracijo je objavil Francois Threau-Dangin leta 1905.<ref>François Thureau-Dangin (1905). ''Les inscriptions de Sumer et d'Akkad''. Ernest Leroux.</ref> Še eno izdajo z opazno skladnostjo je leta 1927 objavil Ira Maurice Price.<ref>Ira M. Price (1927). ''The great cylinder inscriptions A & B of Gudea: copied from the original clay cylinders of the Telloh Collection preserved in the Louvre''. Transliteration, translation, notes, full vocabulary and sign-lifts. Hinrichs.</ref> Nadaljnje prevode so opravili M. Lambert in R. Tournay leta 1948,<ref>M. Lambert, R. Tournay. ''"Le Cylindre A de Gudea," 403–437; "Le Cylindre B de Gudea," 520–543''''. Revue Biblique, LV (1848). str. 403–447 in 520–543.</ref> Adam Falkenstein leta 1953,<ref>Adam Falkenstein (1953). ''Sumerische und akkadische Hymnen und Gebete''. Artemis-Verlag.</ref> Giorgio Castellino leta 1977,<ref>Giorgio. R. Castellino (1977). ''Testi sumerici e accadici''. Unione tipografico-editrice torinese, Torino. ISBN 978-88-02-02440-0.</ref> Thorkild Jacobsen leta 1987,<ref name=ref1/> in Dietz Otto Edzard leta 1997.<ref>Dietz Otto Edzard (1997). ''Gudea and his dynasty''. University of Toronto Press. str. 68. ISBN 978-0-8020-4187-6.</ref> Najnovejši prevod v okviru Electronic Text Corpus of Sumerian Literature (ETCSL) je opravil Joachim Krecher s pomočjo gradiv, ki sta jih zapustila Hermann Behrens in Brama Jagersme.<ref>''The building of Ningirsu's temple''. Biography, Black, J.A., Cunningham, G., Robson, E., and Zólyomi, G., The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature, Oxford 1998–.</ref> Podroben komentar je objavil tudi Samuel Noah Kramer leta 1966<ref name=ref11>Samuel Noah Kramer (1964). ''The Sumerians: their history, culture and character''. University of Chicago Press. str. 138. ISBN 978-0-226-45238-8.</ref> in 1988.<ref>Michael V. Fox (1988). ''Temple in society''. Eisenbrauns. strp. 1. ISBN 978-0-931464-38-6.</ref> Herbert Sauren je predlagal, da besedilo na valjih vsebuje obredno igro, uprizoritev ali predstavo, ki so jo izvajali med letnimi praznovanji, posvečenimi templju, in da nekateri deli obeh valjev opisujejo scenarij in vrstni red dogodkov sedemdnevnega praznovanja.<ref>Herbert Sauren (1975). ''Die Einweihung des Eninnu''. str. 95–103. V Le temple et le culte: compte rendu de la vingtième rencontre assyriologique internationale organisée à Leiden du 3 au 7 juillet 1972 sous les auspices du Nederlands instituut voor het nabije oosten. Nederlands Historisch-Archeologisch Instituut te Istambul.</ref> Njegov predlog je bil sprejet samo delno.<ref>Michael C. Astour; Gordon Douglas Young; Mark William Chavalas; Richard E. Averbeck, Kevin L. Danti (1997). ''Crossing boundaries and linking horizons: studies in honor of Michael C. Astour on his 80th birthday''. CDL Press. ISBN 978-1-883053-32-1.</ref>
==Sklici==
| |||