Jan van Eyck: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Podpis: np |
|||
Vrstica 127:
Van Eyck je bil edini nizozemski slikar iz 15. stoletja, ki je podpisoval svoja platna. Njegovo geslo je vedno vsebovalo različice besed ''ALS ICH KAN'' (ali različico) – 'Kot zmorem' ali 'Kar najbolje znam', ki tvori besedno igro na njegovo ime. Aspirirani ''ICH'' namesto brabantskega ''IK'' izhaja iz njegovega rodnega Limburgishha.<ref>{{Cite journal|last=SCHELLER|first=R. W.|date=1968|title=ALS ICH CAN|journal=Oud Holland|volume=83|issue=2|pages=135–139|jstor=42710810|issn=0030-672X}}</ref> Podpis je včasih napisan z grškimi črkami, kot je ''AAE IXH XAN''.<ref>Harbison (1997), 163</ref> Beseda ''Kan'' izhaja iz srednje nizozemske besede ''kunnen'', povezane z nizozemsko besedo ''kunst'' ali z nemško ''Kunst'' ('umetnost').
Besede so lahko povezane z vrsto formule skromnosti, ki jo včasih vidimo v srednjeveški literaturi, kjer pisec svoje delo uvede z opravičilom zaradi pomanjkanja popolnosti, čeprav je glede na tipično razkošje podpisov in gestov morda zgolj igriva referenca. Njegov moto je v resnici včasih posnet na način, ki posnema Kristusov monogram IHC XPC, na primer v njegovem ''[[
Navada podpisovanja njegovega dela je zagotovila, da je njegov ugled preživel, pripisovanje pa ni bilo tako težko in negotovo kot pri drugih umetnikih prve generacije staronizozemske šole.<ref>Macfall (2004), 17</ref> Podpisi so običajno izpolnjeni z okrasno pisavo, pogosto take vrste, ki je rezervirana za pravne dokumente, kot je razvidno iz ''Léal Souvenir'' in ''Portret Arnolfinijev'' <ref name="c200">Campbell (1998), 200</ref>, slednji pa je podpisan z naslovom ''Johannes de eyck fuit hic 1434'' (Jan van Eyck je bil tukaj 1434), način zapisa njegove prisotnosti.
| |||