Giuseppe Piazzi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Življenje in delo: ma, še rusk ne znam al' pa tipkarska
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 28:
Od leta 1780 je predaval matematiko in astronomijo v [[Palermo|Palermu]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Ko so se v [[neapeljsko kraljestvo|neapeljskem kraljestvu]] odločili v največjih mestih, Neaplju in Palermu, ustanoviti [[observatorij]]a, so to zaupali njemu. Da bi se pripravil, je odšel v tujino. Po triletnem izpopolnjevanju na observatorijih v [[Pariz]]u in [[Greenwich]]u se je vrnil v Palermo. V [[Anglija|Angliji]] je obiskal [[William Herschel|Williama Herschla]]. Tu je bil deležen dvomljive časti, da je padel z lestve Herschlovega velikega zrcalnega daljnogleda in si zlomil roko.
 
V Palermu je Piazzi postavil [[Astronomski observatorij Palermo|observatorij]]. Njegov glavni dosežek nima nič opraviti z [[zvezda]]mi. Potem ko je leta 1781 Herschel odkril [[Uran (planet)|Uran]], je astronomski svet kar razganjalo od načrtov, kako bi odkrili še kak [[planet]]. Uran se je z razmerjem 196 nahajal na položaju, ki ga je potrjeval [[Titius-Bodejev zakon|Titius-Bodejev izkustveni zakon]]. Na njegovi osnovi so astronomi domnevali, da mora biti kak planet med [[Mars (planet)|Mars]]ovim in [[Jupiter (planet)|Jupitrovim]] [[tir]]om. Že [[Johannes Kepler|Kepler]] je govoril o nenavadni vrzeli med njunima tiroma. Skupina nemških astronomov, med katerimi je bil najbolj znan [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Olbers]], se je pripravljala, da temeljito preišče [[nebo]] in najde planet, če sploh obstaja. Leta 1800 so se na pobudo mladega barona [[Franz Xaver von Zach|von Zacha]] zbrali v majhnem [[Nemčija|severnonemškem]] mestu [[Lilienthal]]. V Palermu je Piazzi med pripravami nemških astronomov v noči iz 31. decembra 1800 na 1. januar 1801 med ustaljenim opazovanjem zvezd opazil v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Bik (ozvezdje)|Bik]]a zvezdi podobno [[telo]], ki je iz dneva v dan spreminjalo svojo [[lega|lego]]. Začel mu je slediti. V njegovem [[zvezdni katalog|zvezdnem katalogu]] ga ni bilo. Kazalo je, da je to planet, ki leži nekje med Marsom in Jupitrom, saj se je premikal počasneje od Marsa in hitreje od Jupitra in ni bil podoben [[komet]]u. Tako naj bi bil iskani planet med Marsom in Jupitrom s premerom 914 [[kilometer|km]] (930 km) in z [[obhodna doba|obhodno dobo]] 4,61 [[leto|leta]]. Po sicilijanski boginji zaščitnici žita so ga po Piazzijevem predlogu imenovali [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerera]] (Ceres). Piazzi je predlagal ime Ceres Ferdinandea, po neapeljskem in sicilijanskem kralju [[Ferdinand I. (Kraljestvo dveh Sicilij)|Ferdinandu III./IV.]] Kasneje so pristavek Ferdinandea zaradi političnih razlogov opustili. Okrog svoje [[os vrtenja|os]]i se Cerera [[vrtenje|zavrti]] v 9. [[ura]]h in 5. [[minuta]]h, povprečno pa je od [[Sonce|Sonca]] oddaljen 413,9 [[milijon]]a km ali 2,767 [[astronomska enota|a.e.]] Ko je bil Piazzi prepričan, da to ni komet, je o svojem odkritju pismeno obvestil [[Johann Elert Bode|Bode]]ja. Preden pa je točno določil njegov tir, je zbolel. Ko se je vrnil k opazovanjem, je bilo telo že preblizu Sonca, da bi ga lahko opazoval.
 
Določitev točne lege v letu 1802 je omogočil nov [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ov postopek. 1. januarja 1802 ga je ponovno z njo odkril von Zach. Herschel je njegov [[premer]] ocenil na 320&nbsp;km, kasnejša ocena je narasla na 780&nbsp;km. Pozneje so odkrili še tri nove [[asteroid]]e, naslednje leto Olbers [[2 Palas|Palas]], v naslednjih petih letih pa še leta 1804 [[Karl Ludwig Harding|Harding]] [[3 Juno|Juno]] in leta 1807 Olbers [[4 Vesta|Vesto]]. Vsi so zelo majhna telesa. Razen Cerere imajo vsi premer manjši kot 500&nbsp;km. Po Herschelovem predlogu so jih imenovali asteroidi, ker so bili premajhni, da bi bili v daljnogledu vidni kot krožci, ampak so bili le [[svetloba|svetlobne]] [[točka|točke]]. S [[prosto oko|prostim]] [[oko|očesom]] se lahko včasih vidi le Vesto. Nekateri izražajo sum, da je hotel Herschel ohraniti odkritje planetov zase in drobcenih novih svetov zato ni hotel imenovati planeti. Asteroid ni primerno ime, saj v resnici telesa niso podobna zvezdam. Primernejša je beseda [[planetoid]], [[mali planet]] ali [[planetek]], vendar so asteroidi bolj razširjeni. Piazzi tako ni odkril le planeta, ampak cel planetni pas. Od 24. avgusta 2006 je Cerera poleg [[Pluton]]a in [[Erida (pritlikavi planet)|Eride]] razvrščena v razred [[pritlikavi planet|pritlikavih planetov]], posebne podvrste [[protoplanet]]ov. Na njem je pod površjem [[NASA|Nasina]] vesoljska sonda [[Dawn (vesoljska sonda)|Dawn]] leta 2017 našla zmrznjeni [[ocean]].<ref>{{sktxt|Vojtjuk|2017}}.</ref>
 
Vodil je gradnjo observatorija v Neaplju in bil od leta 1817 glavni predstojnik observatorijev v Neaplju in Palermu. Na mestu predstojnika [[Obervatorij Palermo|Obervatorija v Palermu]] ga je nasledil [[Niccolò Cacciatore|Cacciatore]]. Na osnovi svojih opazovanj je leta 1803 in 1814 objavil zvezdna kataloga. Leta 1814 je imel zapisano lego 7.646 zvezd. Med prvimi je pokazal obstoj [[lastno gibanje|lastnega gibanja]] nekaterih zvezd, ki ga je opazil že [[Edmond Halley|Halley]], iz česar je sklepal, da so blizu [[Sonce|Sonca]]. Tako je iz njih lahko določil tudi njihova prava gibanja, ki so sestava lastnih gibanj in relativnega gibanja [[Osončje|Osončja]]. Za lastna gibanja zvezd je pokazal, da so pri zvezdah pravilo in ne izjema.
 
Odkril pa je tudi medlo zvezdo 61 Laboda (Cygni), ki je imela nenavadno hitro lastno gibanje. Vsi njegovi poskusi meritev [[paralaksa|paralaks]] [[Severnica|Severnice]] in [[Vega (zvezda)|Vege]], α Lire (Lyrae) pa so mu spodleteli. Paralakso 61 Laboda je odkril kasneje leta 1838 [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]], paralakso Vege pa leta 1837 [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]].