Giuseppe Piazzi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Življenje in delo: ma, še rusk ne znam al' pa tipkarska |
|||
Vrstica 28:
Od leta 1780 je predaval matematiko in astronomijo v [[Palermo|Palermu]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Ko so se v [[neapeljsko kraljestvo|neapeljskem kraljestvu]] odločili v največjih mestih, Neaplju in Palermu, ustanoviti [[observatorij]]a, so to zaupali njemu. Da bi se pripravil, je odšel v tujino. Po triletnem izpopolnjevanju na observatorijih v [[Pariz]]u in [[Greenwich]]u se je vrnil v Palermo. V [[Anglija|Angliji]] je obiskal [[William Herschel|Williama Herschla]]. Tu je bil deležen dvomljive časti, da je padel z lestve Herschlovega velikega zrcalnega daljnogleda in si zlomil roko.
V Palermu je Piazzi postavil [[Astronomski observatorij Palermo|observatorij]]. Njegov glavni dosežek nima nič opraviti z [[zvezda]]mi. Potem ko je leta 1781 Herschel odkril [[Uran (planet)|Uran]], je astronomski svet kar razganjalo od načrtov, kako bi odkrili še kak [[planet]]. Uran se je z razmerjem 196 nahajal na položaju, ki ga je potrjeval [[Titius-Bodejev zakon|Titius-Bodejev izkustveni zakon]]. Na njegovi osnovi so astronomi domnevali, da mora biti kak planet med [[Mars (planet)|Mars]]ovim in [[Jupiter (planet)|Jupitrovim]] [[tir]]om. Že [[Johannes Kepler|Kepler]] je govoril o nenavadni vrzeli med njunima tiroma. Skupina nemških astronomov, med katerimi je bil najbolj znan [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Olbers]], se je pripravljala, da temeljito preišče [[nebo]] in najde planet, če sploh obstaja. Leta 1800 so se na pobudo mladega barona [[Franz Xaver von Zach|von Zacha]] zbrali v majhnem [[Nemčija|severnonemškem]] mestu [[Lilienthal]]. V Palermu je Piazzi med pripravami nemških astronomov v noči iz 31. decembra 1800 na 1. januar 1801 med ustaljenim opazovanjem zvezd opazil v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Bik (ozvezdje)|Bik]]a zvezdi podobno [[telo]], ki je iz dneva v dan spreminjalo svojo [[lega|lego]]. Začel mu je slediti. V njegovem [[zvezdni katalog|zvezdnem katalogu]] ga ni bilo. Kazalo je, da je to planet, ki leži nekje med Marsom in Jupitrom, saj se je premikal počasneje od Marsa in hitreje od Jupitra in ni bil podoben [[komet]]u. Tako naj bi bil iskani planet med Marsom in Jupitrom s premerom 914 [[kilometer|km]] (930 km) in z [[obhodna doba|obhodno dobo]] 4,61 [[leto|leta]]. Po sicilijanski boginji zaščitnici žita so ga po Piazzijevem predlogu imenovali [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerera]] (Ceres). Piazzi je predlagal ime Ceres Ferdinandea, po neapeljskem in sicilijanskem kralju [[Ferdinand I. (Kraljestvo dveh Sicilij)|Ferdinandu III./IV.]] Kasneje so pristavek Ferdinandea zaradi političnih razlogov opustili. Okrog svoje [[os vrtenja|os]]i se Cerera [[vrtenje|zavrti]] v 9. [[ura]]h in 5. [[minuta]]h, povprečno pa je od [[Sonce|Sonca]] oddaljen 413,9 [[milijon]]a km ali 2,767 [[astronomska enota|a.e.]] Ko je bil Piazzi prepričan, da to ni komet, je o svojem odkritju pismeno obvestil [[Johann Elert Bode|Bode]]ja. Preden pa je točno določil njegov tir, je zbolel. Ko se je vrnil k opazovanjem, je bilo telo že preblizu Sonca, da bi ga lahko opazoval.
Določitev točne lege v letu 1802 je omogočil nov [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ov postopek. 1. januarja 1802 ga je ponovno z njo odkril von Zach. Herschel je njegov [[premer]] ocenil na 320 km, kasnejša ocena je narasla na 780 km. Pozneje so odkrili še tri nove [[asteroid]]e, naslednje leto Olbers [[2 Palas|Palas]], v naslednjih petih letih pa še leta 1804 [[Karl Ludwig Harding|Harding]] [[3 Juno|Juno]] in leta 1807 Olbers [[4 Vesta|Vesto]]. Vsi so zelo majhna telesa. Razen Cerere imajo vsi premer manjši kot 500 km. Po Herschelovem predlogu so jih imenovali asteroidi, ker so bili premajhni, da bi bili v daljnogledu vidni kot krožci, ampak so bili le [[svetloba|svetlobne]] [[točka|točke]]. S
Vodil je gradnjo observatorija v Neaplju in bil od leta 1817 glavni predstojnik observatorijev v Neaplju in Palermu. Na mestu predstojnika
Odkril pa je tudi medlo zvezdo 61 Laboda (Cygni), ki je imela nenavadno hitro lastno gibanje. Vsi njegovi poskusi meritev [[paralaksa|paralaks]] [[Severnica|Severnice]] in [[Vega (zvezda)|Vege]], α Lire (Lyrae) pa so mu spodleteli. Paralakso 61 Laboda je odkril kasneje leta 1838 [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]], paralakso Vege pa leta 1837 [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]].
|