Batšeba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 53:
David v islamu velja za preroka in nekatera islamska tradicija meni, da je biblijska zgodba nezdružljiva z načelom nezmotljivosti (''Ismah'') prerokov. [[Hadis]], naveden v Tafsir al-Kabir in Majma 'al-Bayan, izraža, da je [[Ali (kalif) |Ali bin Abi Talib]] dejal: »Kdor reče, da se je David poročil z Uriahovo ženo, kot pripovedujejo legende, ga bom kaznoval dvakrat: enkrat za ''qazf'' (lažno obtožujoč nekoga prešuštva), drugič pa zaradi oskrunjenja preroštva (obrekovanje preroka Davida)«.
 
V drugem hadisu iz [[šiizem|šiitskih]] učenjakov piše, da je Ali Al-Ridha med razpravami z učenjaki drugih religij o nezmotljivosti prerokov enega izmed njih vprašal: »Kaj praviš o Davidu?« je rekel: »David je molil, ko se je pred njim pojavila čudovita ptica, David pa je zapustil molitev in šel za ptico. Medtem ko je David hodil po strehi svoje palače, je videl Batšhebo, ki se je kopala ... tako da je David njenega moža postavil v prve bojne vrste, da bi ga ubil, da bi se lahko poročil z Batšebo«. Ali Al-Ridha se je razburil in rekel: »Inna Lillahi wa inna ilaihi raji'un, božjemu preroku dodeliš počasnost v molitvi, nato pa ga obtožiš nečednosti in nato obtožiš umora nedolžnega človeka!« Vprašal je »kaj je torej zgodba o Uriahu?« in Ali Al-Ridha je dejal: »Takrat se ženske, katerih možje so umrli ali so bili ubiti v vojni, ne bodo nikoli več poročile (in to je bilo izvor številnih zlob). David je bil prva oseba, ki je to tradicijo prelomila. Torej Uriah je bil po naključju ubit v vojni, David se je poročil sz njegovo ženo, toda ljudje težko sprejemajo to nenavadno poroko (in o njej so se nato poročale legende).<ref>''Tafsir Nemooneh'', vol. 19, p. 257; Oyoun Akhbar Al-Ridha, vol. 1, p. 154; Amali Saduq, p. 91.</ref>
 
== Kritični komentarji ==
Vrstica 63:
Oče Batšebe je bil Eliam ("Ammiel" v {{bibl|1 Kr 3,5}}). Ker je bilo to tudi ime sina Ahitofela, enega od Davidovih junakov ({{bibl|2 Sam 23,34}}), je bila morda Batšeba vnukinja Ahitofela in da je bila njegova dezertifikacija Davida v času Absalomovega upora maščevanje za Davidovo vedenje. proti Batšhebi.<ref name="McKenzie2000">{{cite book|author=Steven L. McKenzie|title=King David: A Biography|url=https://archive.org/details/kingdavid00stev|url-access=registration|date=27 April 2000|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-535101-9|page=[https://archive.org/details/kingdavid00stev/page/168 168]}}</ref>
 
Kenneth E. Bailey si pasažo razlaga z drugačne perspektive: pravi, da je bil Davidov Jeruzalem tesno pozidan in je bila Batšebina hiša oddaljena le dvajset metrov od Davidove strehe; ljudje so bili v starih časih izjemno skromni do svojih teles, zato predlaga, da se je Batšeba namerno kazala, tako da je bila namesto nedolžne žrtve pravzaprav ona zapeljala Davida, da bi se rešila Urije in se preselila kh kralju Davidu.<ref>Kenneth E. Bailey, ''Jesus Through Middle Eastern Eyes''. pp. 40-41.</ref>
 
David je poklical Batšebo zaradi seksa. Lawrence O. Richards navaja, da svetopisemsko besedilo podpira nedolžnost Batšebe, da je David prevzel pobudo, da bi ugotovil njeno identiteto in jo poklical ter da je bila takrat sama in ni mogla zavrniti kraljevih prošenj. David J. Zucker piše, da »je žrtev posilstva z močjo«. [29] Andrew J. Schmutzer je izjavil, da je »zaradi Davidovega prevzema Batšebe odgovoren za to, da je prišla k njemu«. Antony F. Campbell navaja: »Kršitev Batšebe« je lahko najmanj nezadovoljiva terminologija, zlasti glede na ambivalentnost. Po besedah Michaela D. Coogana je Davidova napaka v besedilu razložena že od samega začetka: »Bila je pomlad, čas, ko so kralji šli v vojno ... David pa je ostal v Jeruzalemu« ({{bibl|2 Sam 11,1}}); če David ne bi bil stran od vojne, se incident ne bi zgodil.<ref>Coogan, Michael D., ''A Brief Introduction to the Old Testament'', New York: Oxford University Press, 2009. p. 210</ref>