Ponte dell'Ammiraglio: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 57:
Po legendi se most nahaja na mestu, kjer se je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]] prikazal normanskemu grofu [[Rogerij I. Sicilski|Rogeriju I.]] in mu pomagal osvojiti Palermo, takrat islamski bastijon.<ref name="Spataro">{{cite web|url=http://www.wwfsicilianordoccidentale.it/wp-content/uploads/2016/02/Progetto-Oreto-2014-8-relazione-Spadaro.pdf |title=Maria Antonietta Spadaro, ''Il Ponte dell'Ammiraglio a Palermo'', Convegno WWF 27-28 giugno 2014: ''Conosciamo il fiume Oreto e la sua valle''.|publisher= |date= |accessdate=}}</ref> Dokončan je bil leta 1131, leto dni po kronanju [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II.]] za prvega kralja Sicilije. Gradnjo je nadzoroval admiral Jurij Antiohijski, najmočnejši mož Kraljevine za Rogerjem II. Most je imel funkcijo povezovanja prestolnice s kraljevimi vrtovi, ki se nahajajo čez reko Oreto, kot je park Favara. Tudi zdaj struktura predstavlja simbol, ki povezuje zgodovinsko središče z obrobno četrtjo Brancaccio.<ref name="G.Palermo2">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=tlsUAAAAQAAJ |title=Gaspare Palermo, ''Guida istruttiva per potersi conoscere tutte le magnificenze della Città di Palermo'', Volume secondo, Palermo, Reale Stamperia, 1816, p. 354|publisher= |date= |accessdate=}}</ref><ref name="G.Palermo5">{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=8VsUAAAAQAAJ |title=Gaspare Palermo, ''Guida istruttiva per potersi conoscere tutte le magnificenze della Città di Palermo'', Volume quinto, Palermo, Reale Stamperia, 1816, p. 294-301|publisher= |date= |accessdate=}}</ref>
 
V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila dolina reke Oreto bogata sz rastlinjem, zlasti z [[Pravi datljevec |datljevo palmo]]. V bližini mostu je stal velik ''dattileto'', ki pa ga je leta 1314 - med dolgotrajno vojno med dinastijama [[Anžujci|Anjou]] in Barcelono - uničil grof Marzano, zaveznik [[Robert I. Neapeljski |Roberta Anžujskega]], neapeljskega kralja.
 
V naslednjih stoletjih je dolina Oreto poleg kmetijstva postala tudi mesto za proizvodnjo sladkornega trsa, papirja in drugih proizvodnih dejavnosti. Donosna proizvodnja sladkorja je privedla do nastanka velikih nasadov sladkornega trsa in tudi do velikega krčenja gozdov na nekaterih območjih Conca d'Oro. Ta težava je bila prvi razlog za vrsto poplav, ki so prizadele mesto v zadnjih nekaj stoletjih.