Letalnica bratov Gorišek: razlika med redakcijama

6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. To čast je imel [[Miro Oman]], ki je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri.<ref>{{cite web|title=Planica je nared (stran 17)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AWQNSR2Q/17/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. marec 1969}}</ref> Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je [[Jiří Raška]]. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.<ref>{{cite web|title=Planica – je nared (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CR2KFFIE/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1969}}</ref> Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, [[Manfred Wolf]] je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.<ref>{{cite web|title=Planica spet pred vsemi (stran 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8FZSCBCY/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1969}}</ref><ref>{{cite web|title=Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969}}</ref><ref>{{cite web|title=Dan brez primere v Planici (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969}}</ref><ref>{{cite web|title=Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1969}}</ref>
 
[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]], ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. [[Walter Steiner]] je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.<ref>{{cite web|title=v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7G5J60M3/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1972}}</ref><ref>{{cite web|title=Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QMLQOTQ4/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=26. marec 1972}}</ref><ref>{{cite web|title=Konec — v vetru (stran 1 & 3)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-NEOBRET7/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. marec 1972}}</ref>
=== 1972: Prvo svetovno prvenstvo v zgodovini poletov ===
[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]], ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Švicarski skakalec [[Walter Steiner]] je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.
 
Planiški teden poletov je bil leta 1974 v Planici organiziran drugič, ponovno pa je slavil [[Walter Steiner]], ki je skočil 169&nbsp;m in izenačil svetovni rekord [[Heinz Wossipiwo|Heinza Wossipiwa]] iz [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]], doseženega v [[Oberstdorf]]u leto pred tem. [[Walter Steiner]] je sicer padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177&nbsp;m.
18.093

urejanj