Asirci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
začetek, več sledi |
Glavno mesto, jezik & književnost |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{glavni|Asirija}}
[[Slika:Artist’s_impression_of_Assyrian_palaces_from_The_Monuments_of_Nineveh_by_Sir_Austen_Henry_Layard,_1853.jpg|sličica|250x250_pik|Slikarjeva domišljiska upodobitev Njiniv]]
'''Asirci''' so [[etnična skupina]] iz [[Mezopotamija|Mezopotamskega]] prostora. Današnji Asirci se identificirajo kot [[Sirci]], [[Aramejci]] ali [[Kaldejci]]. Bili so [[Babilon|babilonski]] podaniki in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr. Kr. Po več mogočnih [[kralj|kraljih]] so nadzorovali območje med [[Stari Egipt|Egiptom]] in [[Perzijski zaliv|Perzijskim zalivom]]. [[Asirija|Imperij]] je bil najmogočnejši okrog leta 650 pr. Kr. pod vladavino kralja [[Asurbanipal|Asurbanipala]], njegov zaton pa je nastopil kmalu po njegovi smrti zaradi notranjih bojev za oblast.<ref>{{Navedi knjigo|title=Podatki na dlani|last=Anglis|first=Sarah|publisher=Mladinska knjiga|year=2007|isbn=978-961-01-0041-6|location=Ljubljana|page=169|cobiss=232564480|type=Enciklopedija, leksikon|chapter=Zgodovina človeštva}}</ref> Glavno mesto so bile [[Ninive]] ob reki [[Tigris]].
===Jezik in književnost===
{{glavni|Akadščina}}
'''Ep o Gilgamešu'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Branja 1, Berilo in učbenik za 1. letnik gimnazije ter štiriletnih strokovnih šol|last=Ambrož|first=Darinka|publisher=DZS|year=2015|location=Ljubljana|page=18|cobiss=218025728|last2=Cuderman|first2=Vinko|last3=Degan Kapus|first3=Majda|first4=Jakob|last4=J. Kenda}}</ref> je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja Asurbanipala je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obesga pa približno 3500 verzov na 12 [[glinena plošča|glinenih ploščah]]. Te so bile shranjene v knjižnici v Njinivah, v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in [[epika|epiko]]. Pisali so v [[akadščina|akadščini]], jeziku iz [[semiti|semitske]] [[jezikovna družina|jezikovne družine]]. Jezik je danes že izumrl. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]], kasneje pa se izoblikujeta [[asirščina]] in [[babilonščina]].
== Glej tudi ==
* [[Kategorija:Ljudstva]] [[seznam ljudstev]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]]
== Seznam virov in sklicev ==
<references />
|