Stane Kavčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Vzroki za politični padec: zatipkana napaka (typo)
Vrstica 6:
Kavčič je že pred [[druga svetovna vojna|vojno]] deloval v [[sindikat]]ih, član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] pa je postal julija 1941. Med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] je bil od 1942 sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Vrhnika, januarja 1943 je postal sekretar pokrajinskega komiteja [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|Skoja]] za Slovenijo in sekretar Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOO in AVNOJ, konec 1943 pa postal član CK SKOJ in predsednik pokrajinskega odbora USAOJ (Zveze socialistične mladine Jugoslavije) za Slovenijo. Krajši čas se je šolal v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Bil je nosilec partizanske [[Partizanska spomenica 1941|spomenice 1941]].
 
Po koncu vojne je bil na vodilnih političnih položajih v mladinskih in partijski organizaciji (v CK KPS je predstavljal mladino), bil je organizacijski sekretar CK KPS 1945-49 in obenem tudi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS (1947-51) član Politbirojapolitbiroja oz. Izvršnegaizvršnega komiteja, od 1966 predsedstva CK KPS/ZKS; 1951--56 je bil podpredsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LRS, predsednik Zveze sindikatov Slovenije 1958-63), predsednik ideološke komisije CK ZKS (1963-66), član IK CK ZKJ 1966/67, nazadnje pa v letih od 1967 do 1972 predsednik slovenske vlade (uradno predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS) ter obenem 1969-72 tudi član predsedstva ZKJ. Kot zagovornik liberalne gospodarske usmeritve in slovenskih interesov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bil jeseni 1972 prisiljen odstopiti s funkcije predsednika Izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana predsedstva [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in se upokojiti. Politično in javno ni smel več delovati oz. nastopati v javnosti, bil je tudi podvržen nadzoru [[SDV]], vendar se kljub svoji kritični distanci socialističnemu samoupravljanju in perspektivi Slovenije v federativni Jugoslaviji ni odrekel.
 
Kavčič je avtor dela ''Samoupravljanje I-IV'' (1964, 1965, 1967), političnih in gospodarskih razprav ter posmrtno izdanega dela ''Dnevnik in spomini'' (1988), ki sta ga uredila [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]].