Groeningov muzej: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
Med francosko zasedbo južne Nizozemske leta 1794 so iz cerkev, samostanov in javnih zgradb odnesli vse, kar ni bilo preveč pritrjeno ali pretežko ter odpeljali v Pariz. Revolucionarni "komisarji za umetnost" so potrebovali le nekaj mesecev, da so našli več kot 200 del flamske šole. <ref name=vlap>[http://vlaamseprimitieven.vlaamsekunstcollectie.be/nl/bronnen/collectievorming/groeningemuseum Website ‘Vlaamse Primitieven’]</ref>
Dela, ki niso bili prepeljana v Pariz, so bila shranjena v nekdanji Duinenabdij Potterierei v
Leta 1816 je bilo več del, ki so bila ukradena in prenesena v Pariz, vrnjena v Brugge in shranjena v akademiji, med drugim ''Madona kanonika van der Paeleja'' Jana Van Eycka, triptih Hansa Memlinga in ''Kambiz in sodnik Sisamnes'' Gerarda Davida. Slike, vrnjene leta 1803 iz muzeja v Lysu, vključno ''Smrt Marije Hugo van der Goes'', ''Kristusov krst'' Gerarda Davida in ''Poslednja sodba'' [[Jan Provoost| Jana Provoosta]] so medtem že bile v mestni hiši v
Akademija je leta 1892 ponovno prenesla svojo zbirko v mestno hišo, to pa je bil začetek Mestnega muzeja slikarstva (''Gemeentelijk Museum van Schilderkunst''), poznejšega Muzeja lepih umetnosti (''Museum van Schone Kunsten''). Slike Groeningovega muzeja se bile tako v začetku 18. stoletja vrnjene v muzej akademije, zaradi česar je eden najstarejših muzejev v Belgiji. Ker Bogaerdnova šola ni bila primerna kot razstavni prostor, so se odločili za gradnjo novega muzeja, ki ga je oblikoval Joseph Viérin. To je trajalo do leta 1930, ko je bil na sedanjem mestu odprt Groeningov muzej. V novem muzeju so se razpršene zbirke lahko spet združile, tako da je razvoj umetnosti iz 15. stoletja do danes prikazan v enem muzeju.
Vrstica 46:
* [[Jan Provoost]]
** Križanje (okoli 1500)
** Poslednja sodba za mestno hišo v
* [[Dirk Bouts]]
** Triptih, mučeništvo svetega Hipolita
| |||