Nergal: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 35:
V hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je omenjen kot božanstvo mesta Kut (Kuta): ''"Možje v Babilonu so ustvarili Sukot Benota, možje v Kuti pa Nergala"'' (2 Kralji, 17:30). [[Talmud]]isti menijo, da je bil njegov emblem petelinček<ref>"2 Kings 17:30". Clarke's Commentary on the Bible. biblecommenter.com.</ref> in da ime Nergal pomeni "petelin",<ref>Ebenezer Cobham Brewer (1900). ''Cock and Bull story''. str. 268.</ref> čeprav je v standardni ikonografiji upodobljen kot lev. Bil je sin [[Enlil]]a in [[Ninlil]], brat [[Sin (mitologija)|Nane]] in [[Ninurta|Ninurte]] in mož bogije [[Ereškigal]].
==Čaščenje==
[[Slika:Nergal symbol, Old-Babylonian fired clay plaque from Nippur, Southern Mesopotamian, Iraq.jpg|thumb|180px|levo|Nergalov simbol, babilonska plošča iz žgane gline; [[Nipur]], južna [[Mezopotamija]], [[Irak]]]]
Nergala so v mitih in hvalnicah prikazovali kot boga vojne in kužnih bolezni. Zdi se, da je bil delno tudi božanstvo Sonca, ker se je včasih istovetil s [[Šamaš]]em, vendar je predstavljal samo določene faze sonca: opoldansko sonce in poletni sončev obrat, ki sta prinašala uničenje. Visoko poletje je bilo v mezopotamskem letnem ciklu mrtva sezona. Nergala so imenovali tudi ''"kralj sončnega zahoda"''.<ref name=ref6>Zolyomi, Gabor (2010). ''Hymns to Ninisina and Nergal on the Tablets Ash 1911.235 and Ni 9672''. V ''Your Praise Is Sweet: A Memorial Volume for Jeremy Black from Students, Colleagues, and Friends''. London: British Institute for the Study of Iraq. str. 413–428.</ref> Nergal se je sčasoma pretvoril iz boga vojne v boga podzemnega sveta.<ref>Munnich, Maciej M. (2013). ''The God Resheph in the Ancient Near East''. Tubingen, Germany: Mohr Siebeck. str. 62–63.</ref> V mitologiji se je to zgodilo, ko sta mu Enlil in Ninlil prepustila podzemni svet.<ref name=ref6/>
Nergal je bil predsedujoči bog podzemnega sveta in poglavar posebnega panteona, ki je vladal mrtvim. Skupina teh bogov se je zbirala v veliki jami, znani kot Aralu ali Arkalla. V tej vlogi so ga povezovali z boginjama [[Alatu]] ali [[Ereškigal]], čeprav je imela Alatu v tistem času vlogo edine Aralujeve ljubice in je vladala samostojno. V nekaterih besedilih je [[Ninazu]] sin Nergala in Alatu/Ereškigal.
Kot Nergalova soproga se običajno omenja boginja Laz. Standardna ikonografija Nergala prikazuje kot leva, na obmejnih kamnitih spomenikih pa je upodobljen s kijem, dvignjenim nad glavo leva.
V poznem babilonskem astralno-teološkem sistemu je bil Nergal povezan s planetom [[Mars|Marsom]]. [[Stari Grki|Grki]] so ga izenačili s svojim bogom vojne [[Ares]]om (latinsko Mars). V asirsko-babilonski verski umetnosti so kolosi z levjo glavo, ki so stražili vhode v templje, verjetno simbolizirali Nergala, kot so kolosi z glavo bika verjetno simbolizirali [[Ninurta|Ninurto]].
[[Slika:Fragments of a vessel dedicated to the temple of god Nergal. Shalmaneser III kneels before Nergal. From Nineveh, Iraq. The British Museum, London.jpg|thumb|250px|levo|Fragmenta posode iz Nergalovega templja v [[Ninive|Ninivah]], na kateri je upodobljen [[Šalmaneser III.]], klečeč pred Nergalom; [[Britanski muzej]], [[London]]]]
Glavni Nergalov tempelj v Kuti se je imenoval Meslam, zato so boga začeli imenovati Meslamtaeda ali Meslamtaea, ''"tisti, ki se dviga iz Meslama"''. Ime Meslamtaeda/Meslamtaea je omenjeno že na seznamu bogov iz Fare, medtem ko se ime Nergal začne pojavljati šele v akadskem obdobju. Med [[Huriti]] in poznejšimi [[Hetiti]] je bil Nergal znan kot Aplu. Ime izvira iz akadskega imena Apal Enlil, ki pomeni ''"Enlilov sin"''. K njemu kot bogu kuge so se obračali v "kužnih letih" v času vladavine hetitskega kralja [[Šupiluliuma I.|Šupiluliume]], ko se je ta bolezen razširila iz [[Stari Egipt|Egipta]].
Zdi se, da se čaščenje Nergala ni razširilo tako daleč kot čaščenje Ninurte. V poznem babilonskem in zgodnjem perzijskem obdobju sta se božanstvi začeli združevati in obravnavati kot eno. Hvalnice, votivni in drugi napisi babilonskih in asirskih vladarjev se pogosto sklicujejo nanj, vendar izven Kute ni imel veliko templjev. Asirski kralj Senaherib govori o enem v Tarbisuju severno od asirske prestolnice [[Ninive]]. Zanimivo je, da [[Nebukadnezar II.]] (vladal 606-586 pr. n. št.), veliki graditelj templjev novobabilonske monarhije, med omembami svojih operacij v Melamu v Kuti ne omenja Nergaloveva svetišča v Babilonu. Nergala kot boga smrti so se očitno bolj bali kot aktivno častili.
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Sumerska mitologija}}
| |||