Genetika: razlika med redakcijama

dodanih 1.757 zlogov ,  pred 3 meseci
m
vrnitev sprememb uporabnika 193.138.48.230 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 86.58.42.205
m (vrnitev sprememb uporabnika 193.138.48.230 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 86.58.42.205)
Oznaka: vrnitev
''(glej tudi: [[Geneza in kromosomi]])''
 
Vse omenjene živali imajo parno število kromosomov. To je zato, ker je genetski materiačnematerial v vsaki telesni celici podvojen, en komplet kromosomov dobimo od vsakega od staršev (skorajspolne povsemcelice naimajo koncudedni kromosomamaterial v eni kopiji), zato je vsota parno število.
 
Izjeme pri parnem številu kromosomov v telesnih celicah so genomske mutacije, pri katerih pride do spremembe števila kromosomov. Najbolj znan primer je [[downov sindrom]] ali trisomija 21. kromosoma. Ljudje z downovim sindromom imajo v vsaki telesni celici tri kopije enaindvajsetega kromosoma (HSA21).
 
Dodatna izjema parnega števila kromosomov so spolni kromosomi. Ženske imajo dve kopiji kromosoma X, moški pa en kromosom X in en kromosom Y (oznaki XX in XY). Pri pticah imajo samci spolna kromosoma ZZ, samice ZW. Pri nekaterih insektih pa imajo samice dva kromosoma X, samci pa enega (oznaki XX in X0).
 
Kromosomi imajo strukturo podobno črki X v profazi in metafazi mitotske delitve. Kromosomi so v profazi, metafazi in anafazi superzviti okoli proteinskih nosilcev (histonov) in so vidni pod svetlobnim mikroskopom. Dejansko gre za že podvojeno molekulo DNK, nastali kopiji pa sta še vedno povezani s proteini v točki, ki ji rečemo centromera. Podvojeni linearni DNK molekuli nista medsebojno povezani. V anafazi se povezava med centromeri prekine (X razpade v I I), vsak nastali kromosom gre v svojo hčerinsko celico. Večino celičnega cikla so kromosomi bistveno manj zviti, torej bolj raztegnjeni v eno samo nitko, in niso vidni pod svetlobnim mikroskopom. V nasprotju s pogosto predstavo so v profazi in metafazi vsi kromosomi oblike črke X (vključno s kromosomom Y). Glede na položaj centromere se kromosomi ločijo na metacentrične (stik na polovici dolžine kromosoma), submetacentrična (blizu polovice), akrocencrične (blizu konca kromosoma) in telocentrične (skoraj povsem na koncu kromosoma).
 
=== Štetje kromosomov ===
1.017

urejanj