Keelingova krivulja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Pred petdesetimi leti so bile na različnih lokacijah [[ad hoc]] narejene meritve atmosferske koncentracije {{CO2}}. Leta 1938 je inženir in amaterski meteorolog [[Guy Stewart Callendar]] primerjal nabore podatkov o atmosferskem {{CO2}} iz Kewa v letih 1898–1901, kjer je koncentracija v povprečju znašala 274 prostorninskih delov na milijon ([[Deli na zapis|ppmv]]),<ref>{{Navedi časopis|last=Brown|first=Horace Tabberer|last2=Escombe|first2=F.|date=1905|title=On the variations in the amount of carbon dioxide in the air of Kew during the years 1898-1901|journal=Proc. R. Soc. Lond. B|language=en|volume=76|issue=507|pages=118–121|bibcode=1905RSPSB..76..118B|doi=10.1098/rspb.1905.0004|issn=0950-1193|doi-access=free}}</ref> in z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]] v letih 1936–1938, kjer je v povprečju znašala 310 ppmv, in zaključil, da sta koncetraciji {{CO2}} naraščali zaradi [[antropogen]]ih izpustov.<ref>{{Navedi časopis|last=Callendar|first=Guy Stewart|date=1938|title=The artificial production of carbon dioxide and its influence on temperature|url=https://www.eas.ualberta.ca/jdwilson/EAS372_15/exams/Callendar_QJRMS1938.pdf|journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society|volume=64|issue=275|pages=223–240|bibcode=1938QJRMS..64..223C|doi=10.1002/qj.49706427503|via=}}</ref> Toda znanstvena srenja Callendarjevih ugotovitev zaradi neenakomernega izvajanja meritev ni splošno sprejela.<ref name="Fleming">{{Navedi knjigo|title=Historical Perspectives on Climate Change|last=Fleming|first=James Rodger|date=1998|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0195078701|location=Oxford}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://history.aip.org/history/climate/co2.htm#SC|title=The Carbon Dioxide Greenhouse Effect|website=history.aip.org|language=en|accessdate=2018-11-24}}</ref>
 
[[Charles David Keeling]] iz Scrippsovega zavoda za oceanografijo v [[Univerza Kalifornije, San Diego|UC San Diego]], je bil prvi, ki je pogosto redno meril atmosferski {{CO2}}, in sicer koncentracijo na [[Antarktika|Antarktiki]] in od marca 1958 naprej na Mauna Loi na [[Havaji|Havajih]].<ref name=":2">{{Navedi časopis|last=Harris|first=Daniel C.|date=2010|title=Charles David Keeling and the Story of Atmospheric {{CO2}} Measurements|journal=Analytical Chemistry|volume=82|issue=19|pages=7865–7870|doi=10.1021/ac1001492|issn=0003-2700|pmid=20536268}}</ref> Keeling je predhodno preizkusil in uporabljal merilne tehnike na različnih lokacijah, vključno z Big Surom pri Montereyau, deževnimi gozdovi polotoka Olympic Peninsula v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]] in visokogorskimi gozdovi v [[Arizona|Arizoni]].<ref name="UCSD">{{Navedi splet|url=https://scrippsco2.ucsd.edu/history_legacy/early_keeling_curve.html|title=The Early Keeling Curve {{!}} Scripps {{CO2}} Program|website=scrippsco2.ucsd.edu|language=en|accessdate=2018-11-24}}</ref> Opazil je močno dnevno nihanje {{CO2}} s presežkom {{CO2}} ponoči zaradi [[Dihanje|respiracije]] rastlin in tal ter popoldanskimi vrednostmi, ki so reprezentativne za "»prosto ozračje"« nad [[Severna polobla|severno poloblo]].
 
== Meritve na Mauna Loi ==
[[Slika:Mauna_Loa_Observatory_from_air.jpg|alt=|sličica|400x400_pik| Observatorij Mauna Loa]]
V letih 1957–1958, mednarodnem geofizikalnem letu, je Keeling od Urada za vreme pridobil sredstva za namestitev infrardečih analizatorjev plina na oddaljenih lokacijah, vključno z [[Južni tečaj|Južnim polom]] in vulkanom Mauna Loa na Havajih. Mauna Loa je bila izbrana kot mesto dolgoročnega spremljanja zaradi velike oddaljenosti od celin in borne vegetacije. Keeling in sodelavci so merili dohodni oceanski vetrič nad [[Toplotni preobrat|toplotno inverzijsko plastjo]], da bi zmanjšali lokalno onesnaženje iz vulkanskih odprtin.<ref name=":2">{{Navedi časopis|last=Harris|first=Daniel C.|date=2010|title=Charles David Keeling and the Story of Atmospheric {{CO2}} Measurements|journal=Analytical Chemistry|volume=82|issue=19|pages=7865–7870|doi=10.1021/ac1001492|issn=0003-2700|pmid=20536268}}</ref> Podatke so normalizirali, da bi odstranili vpliv lokalnega onesnaženja. Zaradi krčenja sredstev sredi šestdesetih let je bil Keeling prisiljen opustiti prizadevanja za nepretrgano spremljanje na južnem tečaju, vendar je nastrgal dovolj denarja za nadaljnje opazovanje na observatoriju Mauna Loa, ki se nadaljuje še danes.<ref name="rewards">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1998|title=Rewards and Penalties of Monitoring the Earth|journal=Annual Review of Energy and the Environment|volume=23|issue=|pages=25–82|citeseerx=10.1.1.173.2051|doi=10.1146/annurev.energy.23.1.25}}</ref>{{External media|Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|, Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|width=210px|headerimage=|video1=Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego, [https://www.youtube.com/watch?v=rEbE5fcnFVs The Keeling Curve Animation], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video2=Ralph Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=6WFCoJgt71A "The (Ralph) Keeling Curve"], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video3=Dr. John Barnes, [https://www.youtube.com/watch?v=3jOAlC2dVtA Mauna Loa Observatory I Exploratorium], [[Exploratorium]]|video4=Charles David Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=K0Z7RRKzrdg "The Keeling Curve Turns 50"]|video5=Charles David Keeling, 2005 [https://www.youtube.com/watch?v=aH1837EUvTI "Tyler Prize Laureate Lecture"]}}Keelingov članek Tellus iz leta 1960 je predstavil prvi mesečni zapis {{CO2}} z Mauna Loe in Antarktike (od 1957 do 1960), v katerem je poročal o "»izrazitem sezonskem kroženju ... in verjetno svetovnem naraščanju {{CO2}} iz leta v leto."« <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1960|title=The concentration and isotopic abundances of carbon dioxide in the atmosphere|url=http://scrippsco2.ucsd.edu/assets/publications/keeling_tellus_1960.pdf|journal=Tellus|volume=12|issue=2|pages=200–203|doi=10.3402/tellusa.v12i2.9366|via=}}</ref> <ref name="rewards">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1998|title=Rewards and Penalties of Monitoring the Earth|journal=Annual Review of Energy and the Environment|volume=23|issue=|pages=25–82|citeseerx=10.1.1.173.2051|doi=10.1146/annurev.energy.23.1.25}}</ref> Do sedemdesetih let je bilo že zanesljivo potrjeno, da raven ogljikovega dioksida v ozračju nenehno narašča in da je posledica antropogenih emisij.<ref>{{Navedi časopis|last=Pales|first=Jack C.|last2=Keeling|first2=Charles David|year=1965|title=The Concentration of Atmospheric Carbon Dioxide in Hawaii|journal=Journal of Geophysical Research|volume=70|issue=24|pages=6053–6076|bibcode=1965JGR....70.6053P|doi=10.1029/JZ070i024p06053}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|last2=Bacastow|first2=Robert B.|last3=Bainbridge|first3=Arnold E.|last4=Ekdahl Jr.|first4=Carl A.|last5=Guenther|first5=Peter R.|last6=Waterman|first6=Lee S.|last7=Chin|first7=John F. S.|date=1976|title=Atmospheric carbon dioxide variations at Mauna Loa Observatory, Hawaii|journal=Tellus|language=en|volume=28|issue=6|pages=538–551|doi=10.3402/tellusa.v28i6.11322|issn=0040-2826}}</ref>
 
Meritve ogljikovega dioksida na [[Observatorij Mauna Loa|observatoriju Mauna Loa]] na [[Havaji|Havajih]] se izvajajo z vrsto [[Infrardeča spektroskopija|infrardečega spektrofotometra]], ki je danes poznan kot [[nedisperzivni infrardeči senzor]] in je umerjen po standardih [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/about/co2_measurements.pdf|title=How we measure background {{CO2}} levels on Mauna Loa|last=Tans|first=Pieter|last2=Thoning|first2=Kirk|date=March 2018}}</ref> To vrsto instrumenta, ki se je prvotno imenoval kapnograf, je prvi izumil [[John Tyndall]] leta 1864. Meritve je s pisalom zapisoval na snemalni trak.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2010/12/22/science/earth/20101222-carbon/index.html|work=[[The New York Times]]|title=Sampling the Air|date=December 22, 2010}}</ref> Trenutno dodajajo več laserskih senzorjev, ki delujejo sočasno z infrardečim spektrofotometrom na [[Scrippsovem zavodu za oceanografijo]], medtem ko za meritve [[NOAA]] na Mauna Loi še vedno uporabljajo nedisperzivni infrardeči senzor .