Matija Čop: Razlika med redakcijama

→‎Delo: ''Slovenska abecedna vojna'' (''Slowenischer ABC-Krieg'') - dodal manjkajoči presledek
mBrez povzetka urejanja
(→‎Delo: ''Slovenska abecedna vojna'' (''Slowenischer ABC-Krieg'') - dodal manjkajoči presledek)
Šola je za Čopa pomenila vse večji napor, obremenitve so bili tudi postranski opravki, inštrukcije, s katerimi si je poskušal prislužiti denar za knjige (kakor je dela že na Reki). Svoje življenje si je predstavljal drugače, saj v nekem pismu pravi: »Živim le zase in za (svoje) knjige.«
 
Čop je bil povezan tudi s [[Krajnska čbelica|Krajnsko čbelico]]. V času njenega nastajanja je bil [[cenzor]], zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki, posebno pred Jernejem Kopitarjem. Z obširnim spisom v [[nemščina|nemščini]] ''[[Slovenska abecedna vojna]]'' (''Slowenischer ABC-Krieg'') je leta 1833 posegel tudi v [[črkarska pravda|črkarsko pravdo]]. Zavzemal se je za visoko [[slovenska književnost|slovensko književnost]], namenjeno izobražencem in zavračal mnenja, da je [[slovenščina]] primerna le za nižji sloj.
 
Pomembno je Čopovo delo bibliotekarja. Ko je leta 1828 umrl stari knjižničar licejske knjižnice Matija Kalister, je bil Čop, ki je že kot dijak na gimnaziji Kalistru pomagal pri njegovem delu, pravzaprav edini, ki je knjižnico resnično dobro poznal in jo mogel urediti. Dve leti je moral vzporedno opravljati oboje: poučevati na gimnaziji in obenem voditi knjižnico. Vso praznino, ki je nastala zaradi smrti knjižničarja licejske knjižnice, je izpolnil strokovno usposobljen Matija Čop. S tem delom so se mu gmotne razmere bistveno izboljšale, lažje je živel, si nabavljal nove knjige in izdatneje pomagal sorodnikom (predvsem bratu Janezu).
Brezimni uporabnik