Wikipedija

Italija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Država |native_name = Repubblica Italiana |conventional_long_name = Italijanska republika |common_name = Italija |common_name2 = Italije |image_flag = Flag of...'
Oznake: zamenjano vrnjeno vizualno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 193.105.67.177 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ljuba brank
Oznaka: vrnitev
Vrstica 70:
[[Slika:Satellite image of Italy in March 2003.jpg|right|thumb|Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003]]
 
'''Itálija''' ({{jezik-it|Italia}}), uradno '''Republika Italija''' ({{jezik-it|Repubblica Italiana}}),<ref>[http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en Search the agreements database] Council of the European Union (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html Italy: The World Factbook] Central Intelligence Agency (pridobljeno 13.10.2013).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pcgn.org.uk/country_names.htm|title=Country names|publisher=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17433143|title=BBC News - Italy profile - Facts|work=BBC News}}</ref> je [[Unitarizem|unitarna]] [[parlament]]arna [[republika]] v [[južna Evropa|južni Evropi]].
[[Kategorija:Italija|*]]
 
Italija ima površino 301.338 km<sup>2</sup>, v glavnem na [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]], ki ga zaradi značilne oblike včasih imenujejo "Škorenj" (lo Stivale),<ref>{{navedi splet|url=http://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html|title=Maltempo, è emergenza su tutto lo Stivale. Si cercano due dispersi|work=RomagnaOggi}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/magazine/2014/notizia/l-italia-vista-dallo-spazio-lo-stivale-illuminato-di-notte-e-uno-spettacolo_2061127.shtml|title=L'Italia vista dallo spazio: lo stivale illuminato di notte è uno spettacolo|date=4.8.2014|work=Tgcom24}}</ref> in na dveh velikih [[Otok|otokih]] [[Sicilija|Siciliji]] in [[Sardinija|Sardiniji]].
 
Z 61 milijoni prebivalcev je med članicami [[Evropska unija|EU]] po številu prebivalcev na tretjem mestu. Italija je [[Indeks človekovega razvoja|visoko razvita država]]<ref name="UNDP2014">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2014 |title= Human Development Report 2014 – "Sustaining Human Progress: Reducing Vulnerabilities and Building Resilience"|publisher=HDRO (Human Development Report Office) United Nations Development Programme|accessdate=2.7.2014}}</ref> in ima po obsegu [[Kosmati domači proizvod|BDP]] tretje največje gospodarstvo v Evro-območju ter osmo v svetovnem merilu.<ref>{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=23&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title = World Economic Outlook Database, April 2015|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>
 
Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni.{{efn|Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni. Politični, družbeni in gospodarski vpliv države v Evropi ustreza njeni vlogi pomembne regionalne sile.<ref>''Italija: Priročnik o pravosodnem sistemu in o politiki države'', vol. 1. Washington, D.C.: International Business Publications, 2009, str. 9.</ref>}} Prav tako vidi svet v Italiji večjo regionalno silo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Verbeek|first1=Bertjan|last2=Giacomello|first2=Giampiero|title=Italy's foreign policy in the twenty-first century : the new assertiveness of an aspiring middle power|date=2011|publisher=Lexington Books|location=Lanham, Md.|isbn=9780739148686}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Beretta|first1=Silvio|last2=Berkofsky|first2=Axel|last3=Rugge|first3=Fabio|title=Italy and Japan - how similar are they?: a comparative analysis of politics, economics, and international relations|date=2012|publisher=Springer|location=Berlin|isbn=8847025672|pages=329–346}}</ref> {{efn|[[Operacija Alba|Operacijo Alba]] se lahko obravnava kot eno od najpomembnejši dejanj, v kateri je Italija delovala kot regionalna sila in prevzela vodstvo v tehnično in politično koherentni strategiji.<ref>Bindi, Federiga. (2011). ''Italy and the European Union''. Washington, D.C.: Brookings Institution Press, str. 171.</ref>}} Italija je ena od ustanovnih in vodilnih članic [[EU]]. Italija je član številnih mednarodnih institucij, med drugim [[OZN]], [[NATO]], [[OECD]], [[OVSE]], [[Odbor za razvojno pomoč|DAC]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[G6 (EU)|G6]], [[G7]], [[G8]], [[skupina desetih (gospodarstvo) |G10]], [[G20]], [[Unija za Sredozemlje]], [[Latinska unija]], [[Svet Evrope]], [[Srednjeevropska pobuda]], [[ASEM]] in [[Združevanje za soglasje]].
 
Narodnostna in kasneje državna meja se je med [[Slovenija|Slovenijo]] in Italijo v pozni antiki oz. [[Srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] oblikovala približno na črti [[Langobardski limes|langobardskega limesa]]; po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] iz našega ozemlja v severni del italijanskega polotoka so [[Beneška Slovenija|izpraznjeno ozemlje]] zasedli [[Slovani]]. Na mejnem področju je zaradi neprestano spreminjajoče se meje tako po drugi svetovni vojni v Italiji ostala številčna [[Slovenska manjšina v Italiji|slovenska manjšina]], v slovenskem delu [[Istra|Istre]] pa italijanska manjšina (glej: [[Londonski memorandum]]), velik del istrskih Italijanov pa je [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|takratno Jugoslavijo]] zapustil (glej: [[Optant|optanti]]).
 
Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |date= |format= |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj }}</ref> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<ref name="izvoz2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=september 2015 |format= |publisher=SPIRIT }}</ref>
 
== Etimologija ==
O izvoru imena »Italija« obstaja veliko teorij, ravno tako veliko število predlogov s strani zgodovinarjev in jezikoslovcev.<ref name="Manco">Alberto Manco, ''Italia. Disegno storico-linguistico'', 2009, Napoli, L'Orientale, ISBN 978-88-95044-62-0</ref> Po eni od običajnejših razlag naj bi bil naziv ''Italia ''<ref>Oxford Latin Dictionary, p. 974: "first syll. naturally short (cf. Quintilian''Inst.''1.5.18), and so scanned in <span style="font-variant:small-caps">Gaius Lucilius</span>825, but in dactylic verse lengthened ''metri gratia''."</ref> posredno (prek [[stara grščina |grščine]]) izposojenka iz [[Oskijščina|oskijskega]] ''Víteliú '', kar pomeni »dežela mladega goveda« (gl. latinski ''vitulus'' = »tele«, in umbrijski ''vitlo'' = »tele«) <!-- In imenovano po govejem bogu, [[Mars (mitologija|Marsu]] --> .<ref>J.P. Mallory and D.Q. Adams, ''Encyclopedia of Indo-European Culture'' (London: Fitzroy and Dearborn, 1997), 24.</ref> Bik je bil simbol južnih [[Ljudstva antične Italije|italskih plemen]], pogosto upodobljen med državljansko vojno (91-88 pr. n. št.), ko v znak kljubovanja svobodnih plemen nabada rimskega volka. Tako trdi grški zgodovinar [[Dionizij iz Halikarnasa]], skupaj z legendo, da je Italija dobila ime po Italusu, kralju [[Enotri|Enotrov]], ljudstva verjetno grškega izvora,<ref>Dionysius of Halicarnassus, ''Roman Antiquities'', [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dionysius_of_Halicarnassus/1B*.html 1.35], on LacusCurtius</ref> kar omenjata tudi [[Aristotel]]<ref>Aristotle, ''Politics'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0058%3Abook%3D7%3Asection%3D1329b#note-link2 7.1329b], on Perseus</ref> in [[Tukidid]].<ref>Thucydides, ''The Peloponnesian War'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Thuc.+6.2.4&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0200 6.2.4], on Perseus</ref>
 
Ime ''Italia'' je prvotno veljala le za tisti del polotoka, ki ga danes poznamo pod imenom ''Južna Italija'' - to je po [[Antioh iz Sirakuze|Antiohu iz Sirakuze]] ''Bruttium'', ozemlje [[Bruki|Brukov]], oziroma ''Enotrija'', ki so jo poseljevali Enotri in pozneje Itali. Odgovarja približno moderni [[Kalabrija|Kalabriji]], to so [[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Reggio Calabria (pokrajina)|Reggio Calabria]] ter del pokrajin [[Catanzaro (pokrajina)|Catanzaro]] in [[Vibo Valentia (pokrajina)|Vibo Valentia]]. Z združitvijo Enotrov in Italov sta Enotria in Italija postali sinonim in ime se je začelo nanašati tudi na večino [[Bazilikata#Zgodovina|Lukanije]] (današnje [[Bazilikata|Bazilikate).]] Grki so s časom ime »Italia« začeli uporabljati za vse večje območje, vendar se je pojem šele v času vladavine [[rimski cesar |cesar]]ja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (konec 1. stoletja pred našim štetjem) razširil na celoten polotok vse tja do Alp.<ref>Pallottino, M., History of Earliest Italy, trans. Ryle, M & Soper, K. in Jerome Lectures, Seventeenth Series, p. 50</ref>
[[Slika:3 Segesta (27) (12841977335).jpg|250px|right|thumb|Tempelj v [[Segesta|Segesti]] ([[Sicilija]]), zgrajen v času grške kolonizacije v šestem stoletju pr. n. št. ([[Magna Graecia]])]]
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Roman Republic Empire map.gif|thumb|right|Širjenje rimske države od nastanka do propada]]
{{Glavni | Zgodovina Italije}}
 
=== Prazgodovina in antika ===
{{Glavni | Prazgodovina Italije | Ljudstva antične Italije | Etruščani | Magna Graecia | Antični Rim | Rimsko kraljestvo | Rimska republika | Rimski imperij | Emona}}
 
Izkopavanja po vsej Italiji so dokazala prisotnost [[neandertalec|neandertalca]] vse do [[kamena doba|starejše kamene dobe]] pred okrog 200.000 leti,<ref>Kluwer Academic / Vgradni Publishers 2001, ch. 2. ISBN 0-306-46463-2.</ref> [[Homo sapiens|sodobni človek]] pa se je pojavil pred približno 40.000 leti. [[Ljudstva antične Italije|Starodavna ljudstva pred-rimske Italije]] - kot so bili [[Umbrijci]], [[Latinci]] (iz katerih so izšli [[antični Rim |Rimljani]]), [[Volski]], [[Samniti]], [[Kelti]] in [[Liguri]], ki so naseljevali severno Italijo, in mnogi drugi - so [[indoevropski jeziki|indoevropski]] narodi; glavni zgodovinski narodi, ki niso indoevropske dediščine, so med drugim [[Etruščani]], [[Elimi]] in [[Sikani]] na Siciliji in prazgodovinski Sardi na [[Sardinija|Sardiniji]].
 
Med 17. in 11. stoletjem pred našim štetjem so [[Mikene|mikenski Grki]] prišli v stik z Italijo<ref>[http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/ The Mycenaeans] and Italy: the archaeological and archaeometric ceramic evidence, University of Glasgow, Department of Archaeology</ref><ref>Emilio Peruzzi, ''Mycenaeans in early Latium'', (Incunabula Graeca 75), Edizioni dell'Ateneo & Bizzarri, Roma, 1980</ref><ref>van Wijngaarden, Gert Jan. (2001). ''Use and Appreciation of Mycenaean Pottery in the Levant, Cyprus and Italy (1600–1200 B.C.): The Significance of Context''. Amsterdam Archaeological Studies, Amsterdam University Press.</ref><ref>Feuer, Bryan. (2004). ''Mycenaean civilization: an annotated bibliography through 2002''. McFarland & Company; Rev Sub edition.</ref> in v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili [[kolonija (geografija)|kolonije]] vzdolž celotne obale [[Sicilija|Sicilije]]. Južni del italijanskega polotoka je postal znan kot [[Magna Graecia]]. Tudi [[Feničani]] so ustanovili kolonije na obalah Sardinije in Sicilije.
 
[[Antični Rim|Rim]], naselje okoli broda na reki [[Tibera|Tiberi]], je po legendi bilo [[Antični Rim#Zgodovina starega mesta|ustanovljeno]] leta 753 pred našim štetjem; po nekaj stoletjih je preraslo v ogromen [[Rimski imperij|imperij]], ki se je raztezal od [[Rimska Britanija|Britanije]] do meja [[Mezopotamija (rimska provinca) |Perzije]], zajemalo je celotno [[Sredozemlje]], med drugim tudi ozemlje današnje Slovenije. V imperiju sta se [[Antična Grčija|grška]] in rimska, skupaj s še mnogo drugimi, združili v edinstveno [[starorimska civilizacija|civilizacijo]]. Rimska zapuščina je globoko vplivala na zahodno civilizacijo in oblikovala večji del sodobnega sveta.<ref>{{navedi knjigo|last=Richard|first=Carl J.|title=Why we're all Romans: the Roman contribution to the western world|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Md.|isbn=0742567796|pages=xi-xv|edition=1st pbk.}}</ref> Med [[Rimski_imperij#Propad_Rimskega_cesarstva|počasnim zatonom rimskega cesarstva]] po tretjem stoletju našega štetja je imperij leta 395 našega štetja razpadel v dva dela. Zahodni del cesarstva je leta 476 našega štetja postal [[Italsko kraljestvo (476-493)|kraljestvo]], ko je germanski poglavar [[Odoaker]] odstavil [[Romul Avgustul|poslednjega cesarja]]; [[Bizantinsko cesarstvo |vzhodna]] polovica cesarstva je zahodni del preživela za tisoč let.
 
=== Srednji vek ===
{{Glavni|Langobardi | Papeška država | Friderik II. Hohenstaufen}}
[[Slika:Verrocchio Lorenzo de Medici.jpg|200px|left|thumb|Lorenzo Medičejski Veličastni, kot ga je izdelal Andrea del Verrocchio v terakoti.]]
[[Slika:Iron Crown.JPG|250px|left|thumb|[[Langobardi|Langobardska]] železna krona je bila dolga stoletja simbol [[Italijanski kralji|italijanskih kraljev]].]]
[[Slika:Italy 1000 AD-it.svg|250px|right|thumb|Apeninski polotok leta 1000. Razen [[Rim]]a so bile pomembne le pomorske republike in sicilska pristanišča. Na jugu prevladujejo Bizantinci.]]
 
Po padcu [[rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so Italijo zasedli [[Goti#Ostrogoti|Ostrogoti]]<ref>{{navedi knjigo|last=Sarris|first=Peter|title=Empires of faith : the fall of Rome to the rise of Islam, 500 - 700.|year=2011|publisher=Oxford UP|location=Oxford|isbn=0199261261|page=118|edition=1st. pub.}}</ref> V 6. stoletju je sledila kratka [[Goti|gotska vojna (535-554)]], ko je Italijo zasedel bizantinski cesar [[Justinijan I.]]. Ko so Italijo kasneje v istem stoletju zasedli [[Langobardi]], drugo [[Germani|germansko pleme]], se je prisotnost [[Bizanc]]a skrčila na [[Eksarhati na Apeninskem polotoku#Italijanski eksarhat|Ravenski eksarhat]] in politične enotnosti polotoka je bilo za naslednjih 1.300 let konec. [[Kraljevina Italija#Starejša zgodovina|Kraljestvo Langobardov]] je konec 8. stoletja zavzel [[Karel Veliki]] in ga vključil v [[Frankovsko cesarstvo]]. Franki so tudi podprli nastanek [[Papeška država|Papeške države]] v osrednji Italiji. Do 13. stoletja so v italijanski politiki prevladovali spori in boji med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetimi rimskimi cesarji]] in papeštvom, večina italijanskih mestnih državic pa se je zanašala na osebno politično prepričanje svojih ''sinjorjev'' ([[Gibelini in gvelfi|gibelini]] so podpirali cesarja, gvelfi pa papeža).<ref>{{navedi knjigo|last=Nolan|first=Cathal J.|title=The age of wars of religion, 1000-1650 : an encyclopedia of global warfare and civilization|year=2006|publisher=Greenwood Press|location=Westport (Connecticut)|isbn=031333045X|page=360|edition=1. publ.}}</ref>
 
V teh prevratnih časih je Italija doživela vzpon svojevrstne institucije, [[srednjeveške komune v Italiji|srednjeveške komune]]. Glede na brezvladje, ki je bilo posledica skrajne ozemeljske razdrobljenosti in boja med cesarstvom in Papeško državo, so lokalne skupnosti skušale same od sebe ponovno vzpostaviti javni red in mir.<ref>{{navedi knjigo|last=Jones|first=Philip|title=The Italian city-state : from Commune to Signoria|year=1997|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|isbn=978-0198225850|pages=55–77}}</ref> Leta 1176 je [[Lombardska zveza]], zveza mestnih državic, v [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] premagala nemškega cesarja [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosso]] in s tem večini mest v severni in osrednji Italiji zagotovila dejansko neodvisnost. V obalnih in južnih predelih so se [[pomorske republike]], najbolj vidno pri tem [[Beneška republika |Benetke]], [[Genovska republika|Genova]], [[Pisa (pokrajina)#zgodovinske zanimivosti|Piza]] in [[Amalfi]], vpletle v [[križarske vojne]], pri tem prišle do občutnega vpliva v Sredozemlju in do [[monopol]]<nowiki/>a na trgovske poti na vzhod.<ref>{{navedi knjigo|last=Lane|first=Frederic C.|title=Venice, a maritime republic|year=1991|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore|isbn=080181460X|page=73|edition=4.}}</ref>
[[Slika:MonrealeChiostro.jpg|250px|right|thumb|Samostan pri baziliki v Monrealu (okoli leta 1200)]]
[[Slika:Castel del Monte BW 2016-10-14 12-26-11 r.jpg|250px|right|thumb|[[Castel del Monte]], ki ga je zgradil nemški cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]]]]
 
Na jugu je v 9. stoletju [[Sicilija]] postala [[islam]]ski [[emirat]], ki je cvetel do poznega 11. stoletja, ko so ga, skupaj z večino [[Lombardija|Lombardije]] in bizantinskih kneževin v južni Italiji, osvojili [[Normani]].<ref>{{navedi knjigo|last=Ali|first=Ahmed Essa with Othman|title=Studies in Islamic civilization : the Muslim contribution to the Renaissance|year=2010|publisher=International Institute of Islamic Thought|location=Herndon, VA|isbn=156564350X|pages=38–40}}</ref> Norman [[Rogerij II.|Rogerij Altavilla]] ([[francoski jezik|francosko]] ''Hauteville'') je osnoval [[Kraljevina Sicilija|Sicilsko kraljestvo]], ki je obsegalo [[Sicilija|Sicilijo]], [[Kalabrija|Kalabrijo]] in [[Apulija|Apulijo]] ter njihove posesti, ki so segale skoraj do Rima, s čimer je postalo tretje po obsegu med Evropskimi kraljevinami.<ref> Norwich J.J.: ''Il regno del Sole. I normanni nel Sud 1130-1194'', 1972</ref> Zadnja Altavilla na prestolu sta bila [[Tancredi Sicilski|Tancredi]], ki je umrl leta 1194, in njegov komaj devetletni sin, ki ga je [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]] z lahkoto premagal. S tem je vsa južna Italija prešla pod oblast rodbine [[Staufovci|Hohenstaufen]], nato pa jo je po letu 1266 prevzela [[Kapetingi|Kapetska hiša]] [[Anjou (grofija)|Anjou]] in po zapletenem zaporedju dogodkov od 15. stoletja dalje [[Aragonsko kraljestvo|Aragonska dinastija]]. [[Sardinija]], nekdanja bizantinska provinca, je razpadla v neodvisne države, znane kot [[Giudicati]], čeprav so bili nekateri deli otoka pod oblastjo Genove in Pize; v 15. stoletju so otok osvojili Aragonci. [[Črna smrt]], to je [[pandemija]] kuge, je leta 1348 je zaznamovala Italijo, saj je pomorila skorajda tretjino njenega prebivalstva.<ref>Barry, Stéphane & Gualde, Norbert. (2006). La plus grande épidémie de l'histoire, in L'Histoire n° 310, junij 2006, str. 45–46</ref> Okrevanje od kuge je pripeljalo do ponovnega dviga mest, trgovine ter gospodarstva in s tem omogočilo razcvet [[Humanizem|humanizma]] in [[renesansa|renesanse]], ki sta se kasneje razširila po Evropi.
 
=== Zgodnji novi vek ===
{{Glavni| Italijanska renesansa | Sinjorija | Beneška republika | Neapeljsko kraljestvo | Italijanske vojne }}
[[Slika:Italia 1494-it.svg|thumb|leftt|Italijansko ozemlje leta 1494]]
V 14. in 15. stoletju je bila Italija razdeljena na več držav. [[Kraljevina Sardinija|Sardinija]] in [[Kraljevina Sicilija|Sicilija]] sta bili avtonomni kraljevini. [[Neapeljsko kraljestvo]] je pokrivalo ves južni del polotoka skoraj do Rima, kjer je mejilo na Papeško državo. Na severovzhodu je [[Beneška republika]], ki je zajemala tudi [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]], segala daleč proti zahodu še preko [[Bergamo|Bergama]]. Na skrajnem zahodu in delno v današnji [[Francija|Franciji]] so bila posestva [[Savojci|Savojcev]]. Med temi velikimi državami so bile posejane manjše komune in [[sinjorija|sinjorije]] (glej zemljevid). Najvažnejše sinjorije so bili [[Medičejci]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. ISBN 5-85050-825-2</ref> v [[Firence|Firencah]], [[Milanska vojvodina|Visconti]] in [[Milanska vojvodina|Sforza]] v [[Milan]]u, [[Della Scala]] v [[Verona|Veroni]] in [[Rodbina Este|Este]] v [[Ferrara|Ferrari]].
[[Slika:Leonardo da Vinci - presumed self-portrait - WGA12798.jpg|thumb|right|[[Leonardo da Vinci]], ena najpomembnejših oseb renesanse (avtoportret, okoli 1512).]]
 
V tem zgodovinskem obdobju, ko komune prehajajo v sinjorije in nato sinjorije s silo uveljavljajo svojo oblast, izstopata osebnosti [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosima de' Medici]] in njegovega naslednika [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenza]], ki sta prva uvidela pomen mirnega sožitja s sosedi in dobrih odnosov z evropskimi državami onstran Alp. Druge sinjorije niso bile tako razgledane in so se v medsebojnih vojnah toliko izčrpale, da so jih pozneje tuji osvajalci (francoski in španski) zlahka podjarmili. Leta 1454 sta Beneška republika in [[Milanska vojvodina]] zaključili vojno, ki je trajala skoraj 30 let. Sklenili sta [[Premirje v Lodiju|''Premirje v Lodiju'']] in s tem v deželo po stoletjih prinesli mirne čase. Ta mir je obstal naslednjih štirideset let. Obdobje relativnega miru je bilo podlaga za začetek [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], imenovane ''Rinascimento''. Bogastvo, ki so ga dosegla italijanska mesta v preteklih stoletjih, pokroviteljstvo vladajočih družin, kot so bili Medičejci v Firencah<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name="Harris">Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, ISBN 0-8108-3724-2</ref><ref name="Norwich">Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, ISBN 0-679-45088-2</ref> in priselitev grških učenjakov in besedil po [[Turki|turškem]] zavzetju [[Konstantinopel|Konstantinopla]] so pospešili kulturni razvoj italijanskih mest.
 
Italijanska renesansa je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju, ko so tuji vdori pahnili deželo v vrtinec [[italijanske vojne|italijanskih vojn]]. Ideje in ideali renesanse so se kmalu razširili v Severno Evropo, Francijo, Anglijo in številne druge dele Evrope. Medtem so odkritja v Amerikah, portugalska odkritja novih poti v Azijo in vzpon [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], to je dejavniki, ki so spodjedli tradicionalno italijansko prevlado v trgovini z vzhodom, povzročili dolg gospodarski upad polotoka.
 
Po italijanskih vojnah (1494-1559) so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prišle pod tujo prevlado, najprej pod [[Španija|Španijo]] (1559 do 1713) in nato pod [[Avstrija |Avstrijo]] (1713-1796). V letih 1629-1631 je ponoven izbruh [[italijanska kuga 1629-1659|kuge]] pomoril okoli 14 % prebivalcev Italije.<ref>Karl Julius Beloch, ''Bevölkerungsgeschichte Italiens'', volume 3, pp. 359–360.</ref> Poleg tega je moč španskega imperija v 17. stoletju začela upadati in z njim njegovo premoženje v Neaplju, na Siciliji, Sardiniji in v Milanu. Posebno južna Italija je sčasoma postala osiromašena in odrezana od dogodkov v drugih delih Evrope.<ref>{{navedi knjigo|last=Thomas James Dandelet, John A. Marino|title=Spain in Italy: politics, society, and religion 1500–1700|year=2007|publisher=Koninklijke Brill|location=Leiden|isbn=978-90-04-15429-2}}</ref> V 18. stoletju v [[španska nasledstvena vojna|vojni za špansko nasledstvo]], [[Avstrijski imperij |Avstrija]] nadomesti Španijo kot prevladujočo tujo silo, [[Savojci|Savojska hiša]] pa se dvigne kot regionalna sila in razširi na [[Piemont]] in [[Sardinija|Sardinijo]]. V istem stoletju so gospodarske in državne reforme, ki so jih v več državah začele vladajoče elite, zaustavile dve stoletji trajajoče usihanje.<ref>{{navedi knjigo|last=Galasso|first=Giuseppe|title=Storia d'Italia 1: I caratteri originali|year=1972|publisher=Einaudi| location=Turin|pages=509–10}}</ref> Med [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] je prišlo do zavzetja severne in osrednje Italije in nastanka nove kratkotrajne [[Kraljevina Italija (Napoleonova) |italijanske kraljevine]], podrejene [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] Franciji,<ref>Napoleon Bonaparte, "The Economy of the Empire in Italy: Instructions from Napoleon to Eugène, Viceroy of Italy," ''Exploring the European Past: Texts & Images'', Second Edition, ed. Timothy E. Gregory (Mason: Thomson, 2007), 65–66.</ref> medtem ko je južno polovico polotoka upravljal [[Joachim Murat]], Napoleonov svak, kronan za [[Kraljevina Neapelj |neapeljskega kralja]]. [[Dunajski kongres]] je leta 1814 obnovil razmere konec 18. stoletja, vendar pa idealov [[francoska revolucija|francoske revolucije]] ni bilo mogoče izkoreniniti, ponovno so prišli na površje med političnimi prevrati, značilnimi za prvi del 19. stoletja.
 
=== Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna ===
 
{{Glavni | Združitev Italije | Kraljevina Italija | Prva svetovna vojna}}
 
Po koncu [[Španska nasledstvena vojna|španske nasledstvene vojne]] in po mirovni konferenci v [[Haag]]u leta 1720 je [[Kraljevina Sardinija]] pripadla [[Piemont]]ski hiši [[Savojci|Savojcev]], ki so s tem pridobili kraljevi naslov.
 
V okviru [[revolucije leta 1848 |liberalnih revolucij]], ki so se leta 1848 razširile po Evropi, je Kraljevina Sardinija razglasila [[Italijanske vojne za neodvisnost#Prva vojna za neodvisnost|vojno napoved]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]]. Po porazu in prekinitvi premirja je leta 1859 ponovno napadla avstrijsko cesarstvo v [[Italijanske vojne za neodvisnost#druga vojna za neodvisnost|drugi vojni za neodvisnost]], ki se je ob pomoči [[Francija|Francije]] končala z osvoboditvijo [[Lombardija|Lombardije]].
 
[[Slika:Italy (March 1860).PNG|thumb|right|Apeninski polotok leta 1860: modro Francija, rumeno Kraljevina Sardinija, vijolično Avstrija, zeleno Papeška država, rdeče Kraljevina Dveh Sicilij]]
Tako so bile leta 1860 politične sile na Apeninskem polotoku v glavnem samo tri. Kraljevina Sardinija (Piemont, [[Ligurija]], [[Sardinija]], [[Lombardija]], [[Emilija-Romanja]] in [[Toskana]]), Papeška država ([[Umbrija]], [[Marke]], [[Lacij]]) in Kraljevina Dveh Sicilij ([[Abruci]], [[Molize]], [[Kampanija]], [[Bazilikata]], [[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Sicilija]]).
[[Slika:With Victor Emmanuel.jpg | thumb | left |Legendarni »stisk rok v Teanu« med [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldijem]] in [[Viktor Emanuel II.|Viktorjem Emanuelom II.]]: 26. oktobra 1860, je »heroj dveh svetov« žrtvoval upe na republiko za enotnost Italije]]
 
V letih 1860-1861 je general [[Giuseppe Garibaldi]] s podporo kralja [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II.]] osvojil Kraljevino Dveh Sicilij,<ref>Mack Smith, Denis. (1997). ''Modern Italy; A Political History''. Ann Arbor: The University of Michigan Press. ISBN 0-472-10895-6</ref> tako da je vlada Sardinije pod vodstvom grofa [[Cavour|Cavourja]] 17. marca 1861 lahko razglasila združeno italijansko kraljestvo. Teritorialne posesti so se razširile leta 1866, ko si je po [[Italijanske vojne za neodvisnost#Tretja vojna za neodvisnost|tretji italijanski osamosvojitveni vojni]] Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. Zadnji del Italije, to je Rim, je bil priključen z zavzetjem preostalega ozemlja Papeške države, ko so Italijani zapolnili brezvladje nastalo po umiku francoskih čet iz Rima leta 1870 (po porazu v [[francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]]).
 
Sardinska [[Albertinska ustava]] iz leta 1848 je od leta 1861 dalje veljala za celotno kraljevino Italijo. Značilnost Albertinskega statuta je njegova fleksibilnost, ki je v prvem obdobju kraljevine (do leta 1920) dovolila razvoj političnega sistema od absolutistične kraljevine do parlamentarne ustavne monarhije.
 
Medtem ko se je severna Italija hitro industrializirala, so njena podeželja in vsa južna Italija ostala nerazvita in prenaseljena, tako da je bilo na milijone ljudi prisiljenih seliti se v tujino; politična moč [[italijanska socialistična stranka|italijanske socialistične stranke]] je pri tem neprestano rastla kot alternativa liberalizmu in konkurenca tradicionalnemu konservativizmu. Zadnji dve desetletji 19. stoletja se je Italija razvila v [[Kolonializem|kolonialno]] silo, zavzela je [[Somalija|Somalijo]], [[Eritreja|Eritrejo]] in pozneje [[Libija|Libijo]] in [[Dodekanez]].<ref>(Bosworth (2005), pp. 49.)</ref>
 
Italija, z [[Centralne sile|alianso treh]] povezana z [[nemško cesarstvo|nemškim cesarstvom]] in cesarsko-kraljevsko [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], je leta 1915 prestopila na stran [[Antanta|zaveznikov]] zaradi [[Londonski sporazum (1915)|njihovih obljub]], po katerih naj bi po zmagi prišla do znatnih ozemeljskih dobičkov, med drugim zahodne [[Kranjska|Kranjske]], avstrijske [[Primorska|Primorske]], [[Dalmacija|Dalmacije]], kot tudi kot dela [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]. Vojna je bila sprva neodločena, saj se je italijanska vojska zapletla v izčrpavajočo frontalno vojno v Alpah (gl. [[Soška fronta]]), s kaj malo uspehov in z zelo visokimi izgubami. Končno so oktobra 1918 Italijani sprožili množično protiofenzivo (šele po svojem uničujočem umiku, posledici [[Čudež pri Kobaridu|čudeža pri Kobaridu]]), ki se je tudi zaradi izčrpanosti Avstro-Ogrske končala z zmago pri [[bitka pri Vittoriu Venetu |Vittoriu Venetu]]. Italijanska zmaga<ref>Burgwyn, H. James: ''Italian foreign policy in the interwar period, 1918–1940.'' Greenwood Publishing Group, 1997. Page 4.
ISBN 0-275-94877-3</ref><ref>Schindler, John R.: ''Isonzo: The Forgotten Sacrifice of the Great War.'' Greenwood Publishing Group, 2001. Page 303.
ISBN 0-275-97204-6</ref><ref>Mack Smith, Denis: ''Mussolini.'' Knopf, 1982. Page 31. ISBN 0-394-50694-4</ref> je pomenila konec vojne na italijanski fronti, povzročila propad Avstro-Ogrske monarhije in je bila pomemben vzrok za konec prve svetovne vojne manj kot dva tedna pozneje.
[[Slika:Sacrario redipuglia 2007.jpg|thumb|left|Vojaško pokopališče v [[Sredipolje |Sredipolju – Redipuglia]], kjer počiva okoli 100.000 italijanskih vojakov. Skupaj jih je na bojiščih [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]] umrlo več kot 650.000.]]
 
Med vojno je umrlo več kot 650.000 italijanskih vojakov in prav toliko civilistov,<ref>{{navedi knjigo|title=La Salute pubblica in Italia durante e dopo la Guerra|last=Mortara|first=G|year=1925|publisher=Yale University Press|location=New Haven|isbn=}}</ref> kraljevina pa se je znašla na robu stečaja. V okviru mirovnih pogodb - [[Saint-Germainski mir (1919)|Pogodbe iz Saint-Germaina]] (1919), [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] (1920) in [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] (1924) je Italija dobila večino obljubljenih ozemelj, vendar ne celotne Dalmacije (razen [[Zadar|Zadra]]), kar je [[iredentizem#italijanski iredentizem|nacionalistom]] omogočilo zmago imenovati »pohabljena zmaga«. Poleg tega si je Italija prisvojila madžarsko pristanišče na [[Rijeka|Reki]] ([[Reška država]]), ki ni bilo med ozemlji, obljubljenimi v Londonu, vendar ga je ob koncu vojne zasedel [[Gabriele D'Annunzio]].
 
 
=== Fašistični režim ===
{{Glej tudi | Začetek fašizma v Italiji}}
Posledica splošnega nezadovoljstva po opustošenju Velike vojne je bil nastanek fašistične stranke, ki jo je vodil [[Benito Mussolini]]. Oktobra 1922 so [[črnosrajčniki|Črne srajce]] Narodne fašistične stranke tvegale [[državni udar]] (''Pohod na Rim''), ki se je izjalovil; v zadnjem trenutku pa je kralj [[Viktor Emanuel III.]] zavrnil objavo izrednega stanja in imenoval Mussolinija za predsednika vlade. V naslednjih nekaj letih je Mussolini prepovedal vse politične stranke in omejil osebne svoboščine, kar je bil uvod v diktaturo. Ti koraki so pritegnili mednarodno pozornost in sčasoma navdihnili podobne diktature, kot npr. v [[Nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]] in v Španiji pod [[Francisco Franco|Francom]].
[[Slika:Narodni Dom Trst 1920 07 13.jpeg|sličica|Fašisti so [[Narodni dom, Trst|Narodni dom v Trstu]] kot simbol slovenstva požgali leta 1920]].
 
Leta 1935 je Mussolini [[Druga italijansko-abesinska vojna |napadel Etiopijo]], zaradi česar je prišlo do mednarodne izolacije in izstopa Italije iz [[Liga narodov|Lige narodov]]; Italija se je povezala z nacistično Nemčijo in [[trojni pakt |Japonskim imperijem]] in odločno podprla [[Francisco Franco|Francisca Franca]] v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 si je Italija prisvojila Albanijo, ki je do takrat desetletja dolgo bila ''de facto'' protektorat. Italija je vstopila v drugo svetovno vojno 10. junija 1940. Po začetnih uspehih (osvojitev britanske [[Somalija|Somalije]] in invazija na [[Egipt]], [[Ljubljanska pokrajina|zasedba Slovenije]] in dela [[Hrvaška|Hrvaške]]) so Italijani utrpeli hude poraze v [[grško-italijanska vojna |Grčiji]], v [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Rusiji]] in v [[Bitka pri El Alameinu |Severni Afriki]]. V času obstoja Ljubljanske pokrajine so italijanski okupatorji številne Slovence (in tudi druge pod italijansko zasedbo) zaprli v koncentracijska taborišča ([[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in druga).<ref>{{navedi splet |url= http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Italijanska-taborisca-niso-bila--milejsa-od-nemski.aspx|title=Italijanska taborišča niso bila milejša od nemških |accessdate=17.7.2015 |date=29. marec 2013 |format= |work=Primorske novice }}</ref>
 
[[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]] so se julija 1943 izkrcali na Siciliji, kar je pripeljalo do propada fašizma in padca Mussolinija 25. julija istega leta. 8. septembra 1943 se je Italija predala. Nemcem je hitro uspelo prevzeti nadzor nad severno in osrednjo Italijo. Dežela je ostala bojišče ves preostali del vojne, saj so zavezniki le počasi napredovali proti severu.
 
Na severu so Nemci ustanovili [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]] (RSI), nacistično marionetno državo pod vodstvom Mussolinija. V obdobju po premirju je prišlo do vzpona obširnega antifašističnega odporniškega gibanja (t. i. ''Resistenza''). Sovražnosti so se končale 29. aprila 1945 s predajo nemških sil v Italiji. V spopadu je umrlo (vključno s civilisti) skoraj pol milijona Italijanov,<ref name="britannica.com">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297474/Italy# |title=Italy – Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |accessdate=2.8.2010}}</ref>. Med vojno in po njej je domnevno prišlo do pobojev Italijanov, ki naj bi jih zlasti Slovenci nato pometali v t. i. ''[[Fojba|fojbe]]'', kar je večina nepristranskih študij nato ovrgla.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/03/pirjevec_fojbe_so_bile_zlorabljene_v_propagandi_proti_nam.aspx|title=Pirjevec: Fojbe so bile zlorabljene v propagandi proti nam |accessdate=17.7.2015 |date=7.3.2012 |work=Planet SiOL.NET }}</ref> italijansko gospodarstvo je bilo več ali manj na tleh; leta 1944 je dohodek na prebivalca bil na najnižji točki od začetka 20. stoletja.<ref>Adrian Lyttelton (editor), ''"Liberal and fascist Italy, 1900–1945"'', Oxford University Press, 2002. pp. 13</ref>
 
=== Republikanska Italija ===
[[Slika:Alcide de Gasperi 2.jpg|thumb|upright|left|[[Alcide De Gasperi]], prvi republikanski predsednik vlade Italije in eden od ustanoviteljev [[Evropska unija|Evropske unije]]]]
{{Glavni| Zgodovina Italijanske republike}}
Italija je z [[referendum]]om postala republika<ref>{{cite video | year =1946 | title =Damage Foreshadows A-Bomb Test , 1946/06/06 (1946) | url =http://www.archive.org/details/1946-06-06_Damage_Foreshadows_A-Bomb_Test | publisher =Universal Newsreel | accessdate =22.2.2012
}}</ref> dne 2. junija 1946, ki se odtlej praznuje kot [[Dan republike (Italija)|Dan republike]]. To so bile tudi prve volitve, na katerih so lahko glasovale Italijanke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.insmli.it/pubblicazioni/35/Voto%20donne%20versione%20def.pdf |title=Italia 1946: le donne al voto, dossier a cura di Mariachiara Fugazza e Silvia Cassamagnaghi |format=PDF |accessdate=30.5.2011}}</ref> Kraljeva družina je že 13. junija zapustila Italijo. [[Ustava Italijanske republike|Republikanska ustava]] je bila sprejeta 1. januarja 1948.
 
V okviru [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Mirovne pogodbe z Italijo]] iz leta 1947 je večino Slovenskega primorja dobila [[Federativna ljudska republika Jugoslavija |Jugoslavija]], [[Svobodno tržaško ozemlje]] pa se je kasneje razdelilo med obe državi (glej: [[Londonski memorandum|londonski memorandum]]). Italija je izgubila tudi vse svoje kolonialne posesti, italijanski imperij je uradno nehal obstajati.
 
Strah italijanskih volivcev pred morebitnim [[Komunizem|komunističnim]] prevzemom oblasti je bil ključnega pomena za izid na prvih splošnih volitvah 18. aprila 1948, na katerih so [[Krščanska demokracija|krščanski demokrati]], ki jih je vodil [[Alcide De Gasperi]], kot plaz dosegli zmago. Naslednjega leta, 1949, je Italija postala članica [[NATO]]. [[Marshallov načrt]] je pomagal oživiti italijansko gospodarstvo, ki je do poznih šestdesetih uživalo obdobje trajne gospodarske rasti, ki ga po pravici lahko imenujemo »[[italijanski gospodarski čudež]]«. Leta 1957 je Italija bila ena od ustanovnih članic [[EGS|Evropske gospodarske skupnosti]] (EGS), iz katere je leta 1993 nastala [[Evropska unija]] (EU).
 
Od konca šestdesetih do začetka osemdesetih let je država doživljala [[svinčena leta (Italija) |svinčena leta]], ko je doživela gospodarsko krizo (predvsem po naftni krizi 1973), obširne družbene spore in teroristične poboje, katerih krivci so bile nasprotujoče si ekstremistične skupine, ob domnevni vpletenosti vohunskih služb ZDA in Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet | title=Commissione parlamentare d'inchiesta sul terrorismo in Italia e sulle cause della mancata individuazione dei responsabili delle stragi (Parliamentary investigative commission on terrorism in Italy and the failure to identify the perpetrators) | year=1995 | accessdate=2.5.2006 | url=http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060819211212/http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 19.8.2006}} {{ikona it}}</ref><ref name="Docs">{{navedi splet | title=Secret Warfare: Operation Gladio and NATO's Stay-Behind Armies | accessdate=2.5.2006 | publisher=Swiss Federal Institute of Technology / International Relation and Security Network | url=http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents |archiveurl = https://web.archive.org/web/20060425182721/http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 25.4.2006}} {{ikona en}} / {{ikona es}} / {{ikona fr}} /{{ikona de}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cambridgeclarion.org/press_cuttings/us.terrorism_graun_24jun2000.html |title=US 'supported anti-left terror in Italy'|author=Willan, Philip|publisher=Guardian|page=19|date=24.6.2000|accessdate=24.4.2010}}</ref> Svinčena leta so doživela vrhunec leta 1978 v umoru voditelja krščanske demokracije [[Aldo Moro|Alda Mora]] leta 1978 in leta 1980 v [[Poboj v Bologni|poboju na železniški postaji v Bologni]], v katerem je umrlo 85 ljudi.
 
Leta 1980, prvič od leta 1945, sta dve vladi vodila predsednika, ki nista bila iz vrst Krščanske demokracije: [[Giovanni Spadolini]], liberalec, in [[Bettino Craxi]], socialist; krščanski demokrati so pri tem ostali še naprej glavna vladna stranka. Med Craxijevo vlado si je gospodarstvo opomoglo in Italija je zasedla peto mesto med svetovnimi industrijskimi silami in s tem vstopnico v skupino [[G7]]. Zaradi ekspanzivne politike pa je med Craxijevo vlado italijanski državni dolg skokovito rasel in kmalu presegel 100 % BDP.
 
Devetdeseta leta so Italijo postavila pred pomembne izzive, kajti volivci - razočarani zaradi politične paralize, visokega javnega dolga in obsežne sistemske korupcije (poznane kot ''Tangentopoli''), ki jo je razkrila raziskava ''čiste roke'' (''Mani pulite'') - so zahtevali korenite reforme. V škandale so bile vpletene vse večje stranke, še posebej pa stranke v vladni koaliciji: krščanska demokracija, ki je vladala skoraj 50 let, je doživela hudo krizo, ki se je končala z razpadom stranke v več frakcij. Komunisti so se reorganizirali kot socialdemokratska sila. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja sta Italiji vladala izmenoma desna sredina pod vodstvom medijskega magnata [[Silvio Berlusconi|Silvija Berlusconija]] in leva sredina, ki jo je vodil univerzitetni profesor [[Romano Prodi]]; za to obdobje je značilna gospodarska paraliza, ki je leta 2008 privedla do recesije.
 
Med letoma 2008 in 2015 je država prestala 42 mesecev upadanja BDP. Gospodarska kriza je bila eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je leta 2011 odstopil Berlusconi. Vlado konservativnega predsednika vlade je zamenjal tehnokratski kabinet, ki mu je načeloval [[Mario Monti]].
 
Po splošnih volitvah aprila 2013 je podsekretar demokratske stranke Enrico Letta kot vodja velike koalicije oblikoval novo vlado; zaradi sporov s sekretarjem PD Matteom Renzijem je Letta 14. februarja 2014 odstopil, Renzi pa je 22. februarja prisegel kot novi predsednik vlade. Renzi je začel pomembne ustavne reforme, kot je ukinitev senata in nov volilni zakon. Vendar pa državljani njegovih reform na referendumu niso podprli, zato je odstopil tudi sam in prepustil mandat Paolu Gentiloniju, ki je postal že peti premier v petih letih.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/svet/novo-italijansko-vlado-bo-oblikoval-gentiloni-peti-premier-v-petih-letih/409812 |title=Novo italijansko vlado bo oblikoval Gentiloni, peti premier v petih letih |date=11.12.2016 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=20.1.2017}}</ref>
 
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Italije}}
[[Slika:Italy topographic map-blank.svg | thumb | Topografska karta Italije]]
 
Italija leži v [[južna Evropa|južni Evropi]], med zemljepisno širino 35° in 47° severno, in zemljepisno dolžino 6 in 19° vzhodno. Na severu mejijo na Italijo [[Francija]], [[Švica]], [[Avstrija]] in [[Slovenija]], meja poteka v grobem po [[Razvodje|razvodju]] v [[Alpe|Alpah]], ki obdajajo [[padska nižina|Padsko nižino ]]in Beneško ravnino. Na jugu obsega celoten italijanski polotok in poleg številnih manjših otokov dva sredozemska otoka, Sicilijo in Sardinijo. Suvereni državi [[San Marino]] in [[Vatikan]] sta [[Enklava in eksklava|enklavi]] v Italiji, [[Campione d'Italia]] pa je italijanska eksklava v Švici.
 
Skupna površina države je 301.230 km², od katerih 294.020 km² predstavlja suho zemljo, 7210 km² pa vode. Vključno z otoki ima Italija obalo in mejo v dolžini 7600 km na [[Jadransko morje|Jadranskem]], [[Jonsko morje|Jonskem]], [[Tirensko morje|Tirenskem]] morju 740 km; dolžina meje s Francijo je 488 km, z Avstrijo 430 km, Slovenijo 232 km, s Švico pa 740 km. Ostanek prispevata obe enklavi, San Marino (39 km) in Mesto Vatikan (3,2 km).
 
[[Apenini]] tvorijo hrbtenico polotoka, [[Alpe]] pa večino njene severne meje, z najvišjo točko države na [[Mont Blanc]]u (4810 m).{{efn|Uradni francoski zemljevidi sicer kažejo potek meje južno od glavnega vrha Mont Blanca; po tej logiki je najvišji italijanski vrh Mont Blanc de Courmayeur (4748 m), toda te trditve niso v skladu z dogovorom iz leta 1861 in analizo vodnih tokov.}} [[Pad]], najdaljša reka Italije (652 km), izvira v Alpah na zahodni meji s Francijo in na svoji poti do Jadranskega morja prečka Padsko nižino.
[[Slika:Mont Blanc from Aosta Valley.JPG|thumb|left|[[Mont Blanc]], na francosko-italijanski meji, je najvišja točka v [[Evropska unija |EU]].]]
Pet največjih jezer, razvrščenih po velikosti, je:<ref>{{navedi splet|url=http://www.iii.to.cnr.it/limnol/cicloac/lagit.htm|title=Morphometric and hydrological characteristics of some important Italian lakes|publisher=Istituto per lo Studio degli Ecosistemi|accessdate=3.3.2010|location=Largo Tonolli 50, 28922 Verbania Pallanza}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref> [[Gardsko jezero]] (367,94 km<sup>2</sup>), [[Jezero Maggiore]] (212,51 km<sup>2</sup>, Italija ga deli s Švico), [[Komsko jezero]] (145,9 km<sup>2</sup>), [[Trasimensko jezero]] (124,29 km<sup>2</sup>) in [[Bolsensko jezero]] (113,55 km<sup>2</sup>).
 
Čeprav država obsega italijanski polotok in večino južne alpske kotline, nekateri deli italijanskega ozemlja segajo onkraj Alpskega bazena, nekateri otoki pa so izven [[Evrazija|evrazijskega]] epikontinentalnega pasu. Ta ozemlja so naslednje občine: [[Livigno]], [[Sesto/Sexten]], [[San Candido/Innichen]], [[Dobbiaco/Toblach]] (delno), Chiusaforte/[[Kluže]], Tarvisio/[[Trbiž]], [[Curon Venosta/Graun im Vinschgau]] (delno), ki so vsi del [[Donava#povodje |porečja Donave]], vode iz [[Lago di Lei|Val di Lei]] pa odtekajo v [[Ren]]. Otoka [[Lampedusa]] in [[Lampione]] se nahajata na afriškem epikontinentalnem pasu.
 
=== Vulkanologija ===
{{Glej tudi | Italijanski ognjeniki}}
[[Slika:Etna eruption seen from the International Space Station.jpg|thumb|right|250px|Izbruh Etne, fotografiran z [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]] jeseni 2002]]
Država je na stičišču evrazijske in afriške plošče, kar je vzrok za občutno [[potres]]no in [[ognjenik|vulkan]]sko dejavnost. V Italiji je več ognjenikov, od katerih so nekateri aktivni, na primer [[Etna]] (tradicionalno mesto [[Vulkan (mitologija) |Vulkanove]] kovačije), [[Stromboli]], [[Vulcano]] in [[Vezuv]]. Slednji trije so edini aktivni vulkani v celinski Evropi. Vezuv je najbolj znan po izbruhu, ki je uničil [[Pompeji|Pompeje]] in [[Herkulanej]]. Dejavnost vulkanov je ustvarila več otokov in hribov, severno-zahodno od Neaplja pa je najti velike aktivne [[kaldera|kaldere]], [[Campi Flegrei]].
 
Italija je bila prva država, ki je izkoristila geotermalno energijo za proizvodnjo električne energije.<ref name="UNMIG">{{cite web |title=Inventario delle risorse geotermiche nazionali |publisher=UNMIG |date=2011 |url=http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp |accessdate=14 September 2011|url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722034736/http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp |archivedate=22 July 2011}}</ref> Visok geotermalni gradient, ki je del polotoka, potencialno izkorišča tudi druge pokrajine: raziskave, izvedene v 1960-ih in 1970-ih, identificirajo potencialna geotermalna polja v Laciju in Toskani, pa tudi na večini vulkanskih otokov.
 
=== Okolje ===
{{Glej tudi | Zaščitena naravna območja v Italiji}}
[[Slika:National parks of Italy.svg|thumb|Zemljevid narodnih parkov Italije. Niso prikazani [[Sicilija|sicilski]] parki, v kolikor niso vključeni v državno omrežje, temveč so v [[italijanske dežele|deželni]] oskrbi.]]
 
Po obdobju hitre gospodarske rasti je trajalo kar nekaj časa, preden se je Italija soočila s svojimi okoljskimi težavami. Po nekaj izboljšavah se po ekološki trajnosti Italija dandanes uvršča na 84. mesto na svetu<ref name="dev.prenhall">{{navedi splet|url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/environment.html |title=Italy – Environment |publisher=Dev.prenhall.com |accessdate=2.8.2010}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref> [[Narodni park]]i pokrivajo približno pet odstotkov države.<ref>{{navedi splet|title=National Parks in Italy|publisher=Parks.it|date=1995–2010|url=http://www.parks.it/indice/NatParks.html|accessdate=15.3.2010}}</ref> V zadnjem desetletju je Italija postala ena od vodilnih svetovnih proizvajalcev obnovljive energije; je na četrtem mestu na svetu, kar se tiče [[sončna energija|sončne energije]].<ref name="REN21">{{navedi splet|url=http://www.ren21.net/Portals/97/documents/GSR/REN21_GSR2011.pdf|title=Renewables 2010 Global Status Report|author=REN21|publisher=REN21|date=15.7.2010|accessdate=16.7.2010}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref><ref name="BaroPhoto2010">{{navedi splet|url=http://www.eurobserv-er.org/pdf/baro196.asp |title=Photovoltaic energy barometer 2010 – EurObserv’ER |accessdate=30.10.2010}}</ref> in na šestem mestu pri izkoriščanju vetrne energije (2010).<ref name="wwea">{{navedi splet | publisher = World Wind Energy Association | title = World Wind Energy Report 2010 | date = 2011
| url = http://www.wwindea.org/home/images/stories/pdfs/worldwindenergyreport2010_s.pdf | accessdate =8.8.2011}}</ref> Obnovljivi viri energije danes predstavljajo približno 12 % celotne porabe primarne in končne energije v Italiji, za leto 2020 se načrtuje delež 17 %.<ref>wwea</ref>
 
Onesnaženje zraka ostaja resen problem, zlasti v industrializiranem severu, tako da je Italija leta 1990 pri industrijskih emisijah [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] bila na desetem mestu na svetu.<ref name="Encyclopedia of the Nations">{{navedi splet|url=http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Italy-ENVIRONMENT.html|title=Italy – Environment |publisher=Encyclopedia of the Nations|accessdate=7.4.2010}}</ref> Italija je dvanajsta največja proizvajalka [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]].<ref>United Nations Statistics Division, Millennium Development Goals indicators: [http://mdgs.un.org/unsd/mdg/SeriesDetail.aspx?srid=749&crid= Carbon dioxide emissions ({{CO2}}), thousand metric tons of {{CO2}}] (collected by CDIAC)</ref> {{efn|Upoštevane so samo neposredne emicije zaradi človeških dejavnosti. Drugi toplogredni plini so izključeni, prav tako naravno kroženje CO<sub>2</sub>.</ref>
Ravni smoga so se v sedemdesetih in osemdesetih letih občutno zmanjšale, tako da se smog pojavlja vse bolj redko in tudi ravni [[žveplov dioksid|žveplovega dioksida]] se znižujejo; industrijska dejavnost, visoke gostote prometa in posledični zastoji v največjih mestnih območjih so kljub temu dalje vzrok resnih okoljskih in zdravstvenih težav.<ref>[http://www.euro.who.int/document/hms/ehiexes_e.pdf]{{Dead link|date=avgust 2010}}</ref>
 
Mnogi vodotoki in predeli obale so onesnaženi zaradi industrijske in kmetijske dejavnosti. Zaradi dviganja voda kot posledice [[Globalno segrevanje|globalnega segrevanja]] [[Benetke]] zadnja leta redno doživljajo [[visoka voda|poplave]]. Odpadki iz industrijske dejavnosti se ne odstranjujejo po zakonskih predpisih, kar negativno vpliva na zdravje prebivalcev; najhujša posledica te kriminalne malomarnosti se je pokazala ob [[Katastrofa v Sevesu|katastrofi v Sevesu]]. Država je med letoma 1963 in 1990 uporabljala več jedrskih reaktorjev, vendar je po [[Černobilska nesreča|černobilski katastrofi]] in po referendumu o tem vprašanju jedrski program bil zaključen; odločitev je vlada leta 2008 razveljavila in odločila gradnjo štirih jedrskih elektrarn s francosko tehnologijo. To odločitev je prekrižal referendum po [[Fukušima, Fukušima|jedrski nesreči pri Fukušimi]].<ref>{{navedi splet|author=Duncan Kennedy |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-13741105 |title=Italy nuclear: Berlusconi accepts referendum blow |publisher=Bbc.co.uk |date=14.6.2011 |accessdate=20.4.2013}}</ref>
 
Kot posledica krčenja gozdov, nezakonite gradnje in slabe skrbi za zemljišča se pojavlja globoka erozija v vseh gorskih področjih Italije, kar je že privedlo do velikih ekoloških nesreč, kot sta bili poplavi v Vajontu leta 1963 in [[Sarno|Sarnu]] leta 1998<ref name="Sicily mudslide leaves scores dead">{{cite news|author=Nick Squires|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/6255575/Sicily-mudslide-leaves-scores-dead.html#|title=Sicily mudslide leaves scores dead|date=2.10.2009|accessdate=2.10.2009|work=The Daily Telegraph |location=London}}</ref> ter zemeljski plazovi v [[Messina|Messini]] leta 2009.
 
=== Podnebje ===
[[Slika:Landscape of vineyards in Piemonte, Italy.jpg|thumb|left|Gričevje v [[Toskana|Toskani]]]]
[[Slika:**EXPLORED** Back, with nice memories - Di ritorno, con buoni ricordi.jpg|thumb|Južna Italija ima sredozemsko podnebje.]]
 
Za raznolikost italijanskega podnebja se je zahvaliti veliki dolžini polotoka in njeni gorati notranjosti. Pogorja so zelo pomemben dejavnik v razvoju podnebnih pogojev. Alpe so zapreka za mrzle tokove, ki prihajajo iz severa, pa tudi za vlažne dotoke iz Atlantika. Apenini imajo kljub skromni višini gorovja kontinentalno podnebje z dolgimi in mrzlimi zimami ter skromnimi padavinami. Alpe in Apenini zapirajo padsko-beneško nižavje, ki ima zato večinoma celinsko podnebje, z ostrimi zimami in vročimi poletji.<ref>Rigutti, Adriana. (2009). ''Meteorologia''. Giunti, str. 95.</ref> V ostalih področjih polotoka in na večjih otokih je zaradi različne zemljepisne širine podnebje zelo raznoliko, od vlažno [[subtropsko podnebje|subtropskega]] do vlažno [[celinsko podnebje|celinskega]] in [[oceansko podnebje|oceanskega]]. <ref>Thomas A. Blair. ''Climatology: General and Regional''. Prentice Hall, str. 131–32.</ref>
 
Obalna območja [[Ligurija|Ligurije]], [[Toskana|Toskane]] in večina [[južna Italija|juga]] na splošno ustreza vzorcu [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klasifikaciji podnebja]] (CSA). Razmere na obalnih območjih polotoka se lahko zelo razlikujejo od vremena v višjih predelih in po dolinah notranjosti, predvsem v zimskih mesecih, ko je na višinah po navadi hladno in pogosto zasneženo. Obalne pokrajine majo blage zime in topla in na splošno suha poletja, pri tem je lahko v nižinskih dolinah v poletnih mesecih precej vroče. Povprečne zimske temperature so od 0 °C v Alpah do 12 °C na Siciliji, povprečne poletne temperature pa se gibljejo od 20 °C do več kot 30 °C.<ref>{{navedi splet|title=Climate Atlas of Italy|url=http://clima.meteoam.it/atlanteClimatico.php?ling=eng|publisher=Network of the Air Force Meteorological Service|accessdate=30.9.2012}}</ref>
 
== Politika ==
{{multiple image
| width1 = 137
| width2 = 166
| image1 = Giuseppe Conte at the EP 2019.jpg
| caption1 = Giuseppe Conte, ministrski predsednik od 2018 dalje
| image2 = Presidente Sergio Mattarella.jpg
| caption2 = Sergio Mattarella, predsednik republike od 2015
}}
Italija je od leta 1946 unitarna [[parlamentarna republika]]. Predsednik Italijanske republike (''Presidente della Repubblica'') (od leta 2015 dalje Sergio Mattarella), je vodja države. Predsednika volita za enkratni sedemletni mandat parlament in senat na skupni seji. Italija ima demokratično [[Ustava|ustavo]] v pisni obliki, ki je plod dela ustavodajne skupščine, sestavljene iz predstavnikov vseh protifašističnih sil, ki so prispevali k porazu nacističnih in fašističnih sil v civilni vojni.<ref>{{navedi revijo|author=Smyth, Howard McGaw|url=http://links.jstor.org/sici?sici=0043-4078(194809)1%3A3%3C205%3AIFFTTR%3E2.0.CO%3B2-O|title=Italy: From Fascism to the Republic (1943–1946)|journal=The Western Political Quarterly|volume=1|issue=3|pages=205–22|year=1948}}</ref>
 
{{Glavni|Državni organi Italijanske republike}}
 
=== Vlada ===
[[Slika:Giuramento Mattarella Montecitorio.jpg|thumb|Italijanska poslanska zbornica na plenarnem zasedanju]]
{{Glavni|Vlada Italijanske republike}}
Italija ima parlamentarno vlado, ki temelji na [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem volilnem sistemu]]. Parlament je povsem dvodomni: [[poslanska zbornica Italijanske republike|poslanska zbornica]] (ki se sestaja v [[Palazzo Montecitorio]]) in [[Senat Italijanske republike|Senat Republike]] (ki se sestaja v [[palača Madama, Rim|palači Madama]]), imata enake pristojnosti. Predsednik Sveta ministrov (''Presidente del Consiglio dei Ministri''), je italijanski predsednik vlade. Predsednika vlade in kabinet imenuje predsednik republike, vendar jim mora parlament z glasovanjem dati zaupnico, da lahko prevzamejo posle. Sedanji predsednik vlade je Matteo Renzi, član Demokratske stranke.
 
Mesto, ki ga zaseda, je podobno večini drugih parlamentarnih sistemov, vendar ima italijanski premier manj moči kot nekateri njegovi kolegi. Predsednik vlade nima pravice zahtevati razpustitev parlamenta ali odpustiti ministre (to so izključne pravice predsednika republike) in [[Vlada Italijanske republike|Svet ministrov]], ki ima dejansko izvršilno oblast, ga mora z glasovanjem potrditi, da lahko prevzame naloge predsednika vlade.
 
Posebnost [[parlament Italijanske republike|italijanskega parlamenta]] je, da so v njem zastopani italijanski državljani, ki stalno živijo v tujini: 12 poslancev in 6 senatorjev se voli v štirih prekomorskih volilnih enotah. Poleg tega je za italijanski senat tudi značilno majhno število [[senator Italijanske republike|dosmrtnih senatorjev]], ki jih predsednik imenuje »za izjemne domoljubne zasluge na socialnem, znanstvenem, umetniškem ali literarnem področju«. Nekdanji predsedniki republike, so ''po uradni dolžnosti'' dosmrtni senatorji.
 
Tri glavne politične stranke Italije trenutno (2019) so Demokratska stranka, Forza Italia in Gibanje petih zvezd. Na splošnih volitvah 2013 so te tri stranke dobil 579 od skupno 630 sedežev v poslanski zbornici in 294 od skupno 315 v senatu.<ref>{{cite news|title=Elezioni politiche 2013 ,Riepilogo Nazionale|url=http://www.ilsole24ore.com/speciali/2013/elezioni/risultati/politiche/static/italia.shtml|accessdate=6.12.2014|publisher=Il Sole 24 Ore}}</ref> Večina preostalih sedežev je dobil kratkoživ volilni blok za podporo odhajajočemu predsedniku vlade Mariu Montiju, skrajna leva stranka 'Levica, Ekologija, Svoboda' in pa stranke, ki so nastopale na volitvah samo v enem delu Italije: Severna liga, Južnotirolska ljudska stranka, Vallée d'Aoste in Veliki jug. Dne 15. novembra 2013 so odpadni poslanci iz stranke Forza Italia ustanovili 'Novi desni center'.
 
=== Pravo in kazensko pravosodje ===
{{Glavni | Italijanski pravosodni sistem | Sodstvo v Italijanski republiki | Organizirani kriminal v Italijanski republiki}}
 
[[Slika:Courthouse facade, Rome, Italy.jpg|thumb|Sodna palača v Rimu (Palazzo di Giustizia).]]
 
[[civilno pravo|Civilno]] in [[kazensko pravo|kazensko]] sodstvo ima v Italiji tri stopnje: mirovni sodnik in tribunal, prizivno sodišče, kasacijsko sodišče. Za kazensko sodstvo so določene še naslednje strukture: porotno sodišče (za težke zločine, recimo umore) prve stopnje, prizivno porotno sodišče (za težke zločine) druge stopnje, nadzorni urad, nadzorno sodišče, sodišče za mladoletne.<ref>Bartole, S.: ''Il potere giudiziario'', Bologna 2012</ref> [[Ustavno sodišče Italijanske republike]] (''Corte Costituzionale''), novost po drugi svetovni vojni, odloča o skladnosti zakonov z ustavo.
 
Od svojih začetkov v sredini 19. stoletja je [[Organizirani kriminal v Italijanski republiki|organizirani kriminal]] prepojil družbeno in gospodarsko življenje v mnogih področjih Italije. Dohodki, ki jih ima [[mafija]] se cenijo na 9 %<ref>{{navedi splet |url=http://www.ilsole24ore.com/art/SoleOnLine4/Economia%20e%20Lavoro/2008/11/confesercenti-mafia-racket-pizzo.shtml?uuid=20ff3b9c-afe7-11dd-8057-9c09c8bfa449 |title=Confesercenti, la crisi economica rende ancor più pericolosa la mafia |author=Claudio Tucci |date=11.11.2008 |work=Confesercenti |publisher=Ilsole24ore.com |accessdate=21.4.2011}} {{ikona it}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/6957240/Italy-claims-finally-defeating-the-mafia.html |title=Italy claims finally defeating the mafia |author=Nick Squires |date=9.1.2010 |work=The Daily Telegraph |accessdate=21.4.2011}}</ref> italijanskega BDP.<ref name="nytimes.com">{{cite news| url=http://www.nytimes.com/2007/10/22/world/europe/22iht-italy.4.8001812.html?_r=1|work=The New York Times|title=Mafia crime is 7% of GDP in Italy, group reports|first=Peter|last=Kiefer|date=22.10.2007|accessdate=19.4.2011}}</ref>
 
Poročilo Censis 2009 navaja 610 občin, v katerih je zaznana močna prisotnost [[Mafija|mafije]], v njih živi 13 milijonov Italijanov, proizvedejo pa 14,6 % italijanskega BDP.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antimafiaduemila.com/content/view/20052/78/ |title=Rapporto Censis: 13 milioni di italiani convivono con la mafia |author=Maria Loi |date=1.10.2009 |work=Censis |publisher=Antimafia Duemila|accessdate=21.4.2011}} {{ikona it}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref><ref>{{cite news| url=http://www.guardian.co.uk/world/2009/oct/01/mafia-influence-hovers-over-italians|work=The Guardian |location=London |title=Mafia's influence hovers over 13m Italians, says report| first=Tom| last=Kington|date=1.10.2009|accessdate=5.5.2010}}</ref> [[Kalabrija|Kalabrijska]] [[Organizirani kriminal v Italijanski republiki#Ndrangeta|'Ndrangheta]], danes verjetno najmočnejše kriminalno združenje v Italiji, je že sama odgovorna za 3 % italijanskega BDP.<ref>{{navedi splet|url=http://mafiatoday.com/sicilian-mafia-ndrangheta/italy-anti-mafia-police-arrest-35-suspects-in-northern-lombardy-region/ |title=Italy: Anti-mafia police arrest 35 suspects in northern Lombardy region |author=ANSA |date=14.3.2011 |work=adnkronos.com |publisher=Mafia Today |accessdate=21.4.2011}}</ref> Vendar pa je Italija z 0,013 umori na 1,000 ljudi na 47. mestu<ref name="NationMaster.com">{{navedi splet|url=http://www.nationmaster.com/graph/cri_mur_percap-crime-murders-per-capita|title=Crime Statistics > Murders (per capita) (most recent) by country |publisher=NationMaster.com|accessdate=4.4.2010}}</ref> (v skupini 62 držav) in na 43. mestu pri [[posilstvo|posilstvih]] (v skupini 65 držav), kar so relativno nizke vrednosti za razvite države.
 
==== Policija ====
[[Slika:Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG|thumbnail|right|Alfa Romeo 159, patruljni avtomobil Karabinjerjev]]
 
Policijske funkcije opravlja v Republiki Italiji več korpusov, od katerih so štirje civilni in tri vojaški.
Civilni policijski organi so:
* Državna policija (''Polizia di Stato'') – glavna funkcija je skrb za javni red in varnost, poleg tega ima tudi oddelke preiskovalne policije in administrativne policije (cestna, trgovinska, gradbena, mestna in podeželska policija);
* Zaporna policija (''Polizia penitenziaria'') - upravlja vse službe v zvezi s priporom in varstvom zapornikov ter v zvezi z upravo zaporov; v določenih primerih ima tudi kompetence preiskovalne in cestne policije;
* Državni korpus za gozdove (''Corpo Forestale dello Stato'') - preiskovalna policija s funkcijami varstva javnega reda, predvsem na podeželju; njegova specifična dolžnost je varstvo okolja v širšem pomenu, torej vključuje skrb za naravne vrednote, kontrolo gradbenih dovoljenj, upravljanje z odpadki, nadzor jestvin in varstvo živali. Ta korpus je v deželah s posebnim statutom prisoten samo v državnih parkih in na letališčih, ker imajo avtonomne dežele svoje ambientne policije;
* Državni korpus gasilcev (''Corpo nazionale dei vigili del fuoco'') - preiskovalna policija s funkcijami javne varnosti in administrativnih ter preventivnih posegov predvsem v slučajih podtaknjenih požarov.
[[Slika:2june2006 310.jpg|250px|right|thumb|Od leta 1981 imajo ženske dostop do vseh policijskih kadrov, vključno z motorističnim odsekom državne policije.]]
Vojaški policijski organi so:
* [[Karabinjeri]] (''Arma dei Carabinieri'') – vršijo funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času), vojaške policije, pa tudi preiskovalne in administrativne policije;
* Finančna straža (''Guardia di Finanza'') - vrši funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času) in je specializirana v preventivi, preiskovanju in pregonu valutarnih, finančnih in dajatvenih prekrškov; je tudi preiskovalna, carinska, vojaška in dajatvena policija ter odgovorna za javni red;
* Korpus pristaniških kapitanij in Obalna straža (''Corpo delle capitanerie di porto e Guardia costiera'') - preiskovalna, administrativna in okoljevarstvena policija za obalne in morske teritorije.
 
V policijsko organizacijo spadajo tudi lokalne policije:
* Pokrajinska policija (''Polizia provinciale'') – preiskovalni organ na pokrajinskem ozemlju, ki nadzoruje na primer administrativni in cestni red, okoljsko varnost, lovsko in ribolovno dejavnost, varstvo živali, ohranitev gobarstva, vodno in rudno zaščito, teritorialno zaščito (''protezione civile'');
* Občinska policija (''Polizia municipale'') – ima večino funkcij administrativne in preiskovalne policije, javne varnosti in teritorialne zaščite v mejah občine.
 
=== Mednarodni odnosi ===
{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| width = 250
| image1 = Matteo Renzi and Barack Obama 2014.jpg
| caption1 = Matteo Renzi s takratnim predsednikom ZDA [[Barack Obama|Barackom Obamo]]
| image2 = Vladimir Putin with Sergio Mattarella (2015-06-11).jpg
| caption2 = Sergio Mattarella s predsednikom Rusije [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]
| total_width =
| alt1 =
}}
{{Glavni|Mednarodni odnosi Italije}}
Italija je ustanovni član [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], zdaj [[Evropska unija|Evropske unije]] (EU), in [[NATO]]. Italija je bila sprejeta v [[Združeni narodi|Združene narode]] leta 1955, in je član in močan zagovornik številnih mednarodnih organizacij, kot so na primer [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] / [[Svetovna trgovinska organizacija]] (GATT / STO), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Svet Evrope]] in [[Srednjeevropska pobuda]]. Nedavno je po izmeni predsedovala mednarodnim organizacijam, kot so [[Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi]] (KVSE), predhodnica OVSE, v letu 1994; [[G8]]; in EU v letu 2009 in od julija do decembra 2003.
 
Italija močno podpira večstransko mednarodno politiko in dejavnosti OZN na področju [[mednarodna varnost|mednarodne varnosti]]. Leta 2013 je v tujini delovalo 5.296 italijanskih vojakov, ki so bili udeleženi pri 33 misijah ZN in Nata v 25 državah sveta.<ref>{{navedi splet|title=MISSIONI/ATTIVITA’ INTERNAZIONALI DAL 01.10.2013 AL 31.12.2013 - SITUAZIONE AL 11.12.2013|url=http://www.difesa.it/OperazioniMilitari/Documents/SIT%20ANNO%202013%20al%2011%20dicembre%202013.pdf|publisher=Italian Ministry of Defence|accessdate=27.1.2014}}</ref> Italija je poslala vojake v podporo mirovnim misijam ZN v naslednja področja: [[UNITAF |Somalijo]], [[operacija Združenih narodov v Mozambiku |Mozambik]] in [[integrirana misija Združenih narodov v Vzhodnem Timorju |Vzhodni Timor]]; poleg tega podpira NATO in operacije ZN v [[IFOR |Bosni]], na [[Kosovo|Kosovem]] in [[Operation Sunrise (Albanija)|Albaniji]]. Italija ima od februarja 2003 v podporo [[Operation Enduring Freedom]] (OEF) več kot 2.000 vojakov v [[Afganistan]]u. Italija še vedno podpira mednarodna prizadevanja za obnovo in stabilizacijo [[Irak]]a, vendar pa je novembra 2006 umaknila svoj vojaški kontingent okoli 3.200 vojakov in v državi zadržala samo humanitarne delavce in drugo civilno osebje.
 
Avgusta 2006 je Italija poslala v okviru mirovne misije OZN [[UNIFIL]] okoli 2450 vojakov v Libanon,<ref name="NewsMax">"[http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/08_Agosto/29/libano.shtml "Italian soldiers leave for Lebanon"]. ''Corriere della Sera'' (30.8.2006).</ref> Italija je ena od največjih podpornikov [[Palestinska nacionalna oblast|palestinske nacionalne oblasti]], saj je samo 2013 prispevala 60 milijonov €.<ref>{{cite news|title=Italy donates 60 million euros to PA|url=http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=626926|accessdate=27.1.2014|newspaper=Ma'an News Agency|date=4.9.2013}}</ref>
 
=== Vojska ===
{{Glavni|Italijanske oborožene sile}}
[[Italijanska kopenska vojska]], [[Italijanska vojna mornarica |mornarica]], [[italijanske letalske sile |letalske sile]], [[korpus karabinjerjev|karabinjerji]] in [[Finančna straža (Italija)|finančna straža]] skupaj tvorijo italijanske oborožene sile, ki jim ukazuje vrhovni obrambni svet pod predsedstvom predsednika Italije. Od leta 2005 dalje je služenje vojaškega roka povsem prostovoljno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/04226l.htm |title=Law n°226 of&nbsp;August 23, 2004 |publisher=Camera.it |accessdate=13.7.2012}}</ref> Leta 2010 je imela italijanska vojska 293.202 aktivnih članov,<ref name="IISS">"The Military Balance 2010", str. 141–5. International Institute for Strategic Studies, 3.2.2010.</ref> od tega 114.778 karabinjerjev.<ref>{{navedi splet|url=http://web.archive.org/web/20110504073613/http://www.difesa.it/NR/rdonlyres/5EF11493-59DD-4FB7-8485-F4258D9F5891/0/Nota_Aggiuntiva_2009.pdf |title=Nota aggiuntiva allo stato di previsione per la Difesa per l'anno 2009|author=Ministrstvo za obrambo Italije|accessdate=11.7.2014}} {{ikona it}}</ref> Italijanski vojaški izdatki v letu 2010 uvrščajo državo na deseto mesto na svetu, znesek v višini 35,8 milijarde odgovarja 1,7 % nacionalnega BDP. V okviru Natove strategije jedrskega sodelovanja Italija gosti tudi 90 [[jedrske bombe|jedrskih bomb]] ZDA, ki se nahajajo na letališču Aviano.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrdc.org/nuclear/euro/euro_pt1.pdf |title=NRDC: U.S. Nuclear Weapons in Europe – part 1|format=PDF |year=2005|accessdate=30.5.2011|author=Hans M. Kristensen / Natural Resources Defense Council}}</ref>
[[Slika:Cavour (550).jpg|thumb|Italijanska letalonosilka ''MM Cavour'']]
 
'''Italijanska kopenska vojska''' (''Esercito Italiano'') je državna obrambna sila, ki je v letu 2008 štela 109.703 pripadnikov. Njena najbolj znana bojna vozila so [[pehotno bojno vozilo]] [[Dardo IFV |Dardo]], [[protitankovsko vozilo]] [[Centauro]] in [[tank]] [[Ariete]], med zrakoplovi je omeniti nedavno v misijah ZN uveden helikopter [[Agusta A129 Mangusta |Mangusto]]. Prav tako ima na voljo veliko število oklepnih vozil [[Leopard 1]] in [[M113 Oklepni transporter|M113]].
 
'''Italijanska vojna mornarica''' (''Marina Militare'') je bila najbolj prizadeta ob sklenitvi [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|mirovne pogodbe]] leta 1947, saj ji je bilo prepovedana posest [[letalonosilka|letalonosilk]], [[podmornica|podmornic]] in [[torpedovka|torpedovk]], medtem ko je bila pehotna vojska prikrajšana le za jurišna vozila. Zato je ''Marina Militare'' takoj po vojni odkupila enote, ki so jih bili zavezniki zapustili v Italiji, in jih skupaj s preostanki svoje flote MAS popravila in predelala ter klasificirala kot pomožna plovila. Od 26 zaseženih torpedovk je mornarica pridobila sedem plovil Higgins 78ft. in trinajst Vosper 70ft., ostale so bile neuporabne in so služile za nadomestne in rezervne dele. S temi ladjami je Italija patruljirala dolgo morsko [[državna meja|mejo]] z [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] v prvih povojnih letih. Ko je leta 1949 Italija postala članica NATO, so se prepovedi Pariškega miru nekoliko zrahljale. Leta 1951 so bila omenjena »pomožna plovila« reklasificirana in so postala ''motosiluranti'', to je torpedovke. <ref>[http://www.betasom.it/forum/index.php?showtopic=34223 ELENCO DELLE UNITA’ ENTRATE IN SERVIZIO PER ACQUISIZIONI VARIE NEL PERIODO 1945-1960]</ref> Postopoma se je obnovila gradnja novih [[rušilec|rušilcev]], podmornic in večnamenskih [[fregata|fregat]]. Leta 2004 je bila splovljena [[italijanska letalonosilka Cavour (C 550)|letalonosilka ''Cavour (C 550)'']], ki je od leta 2011 glavna ladja (''ammiraglia'') Italijanske mornarice. Ker spadajo letala pod zračne sile italijanske vojske, se je mornarica opredelila za gradnjo [[helikopter]]jev; leta 1956 je bila ustanovljena prva helikopterska enota s sedežem v kraju Augusta pri [[Sirakuze|Sirakuzah]]. Danes je na letalonosilki Cavour C 550 parkiranih deset letal na površini in 12 helikopterjev v hangarju. <ref>http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Portaerei.aspx</ref>
Italijanska mornarica, kot članica zveze NATO, sodeluje v številnih mirovnih operacijah po svetu. V letu 2008 je imela 35.200 aktivnih vojakov, 85 ladij in 123 letal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.marina.difesa.it/|title=Marina Militare (Italian military navy website) |publisher=Marina.difesa.it|accessdate=30.5.2011}} {{ikona it}}</ref>
[[Slika:Ejercicio Dissimilar Air Combat Training - DACT 2017 - Base Aérea de Gando (32765109225).jpg|left|thumb|[[Eurofighter Typhoon]] italijanskih zračnih sil]]
 
'''Italijanske zračne sile''' (''Aeronautica Militare'') so leta 2008 imele 43.882 zaposlenih, na voljo je bilo 585 letal, med drugimi 219 [[lovsko letalo|lovskih letal]] in 114 helikopterjev. Kot začasno rešitev in nadomestek za najete prestreznike [[Panavia Tornado|Tornado]] ADV so zračne sile najele 30 letal [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon|F-16]] Block 15 ADF in štiri letala F-16B Block 10. V prihodnjih letih bo uvedla 121 [[Eurofighter Typhoon|EF2000 Eurofighter Tajfunov]], ki bodo zamenjali najeta letala F-16 Fighting Falcon. Nadaljnje posodobitve so predvidene za Tornado IDS / IDT in [[AMX International AMX |AMX]] floto. Transport zagotavlja flota 22 transportnih letal [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130j]] in [[Alenia G.222]]; 12 od njih se bo nadomestilo z novo razvito različico G.222, ki se imenuje [[C-27J Spartan]].
 
'''Karabinjerji''' (''Corpo dei Carabinieri'') so avtonomni korpus vojske, [[vojaška policija]] Italije in policijski organ. Različne veje karabinjerjev so glede na njihovo funkcijo podrejene različnim ministrstvom; za vzdrževanje javnega reda in varnosti je korpus odgovoren Ministrstvu za notranje zadeve.<ref>{{navedi splet|url=http://www.carabinieri.it/Internet/Multilingua/EN/GoverningBodies/|title=The Carabinieri Force is linked to the Ministry of Defence|publisher=Carabinieri|accessdate=14.5.2010}}</ref>
 
'''Finančna straža''' (''Corpo della guardia di finanza'') je odgovorna za boj proti finančnemu kriminalu (davčna utaja, ponarejanje denarja ...) in [[tihotapstvo|tihotapstvu]] (vključno z ilegalnimi prestopi meje), v zadnjih letih pa tudi proti drogam, [[mafija|mafiji]], [[terorizem|terorizmu]] idr., pri čemer pa opravlja tudi klasične policijske naloge za zaščito javnega reda in miru.<ref>Državni zakon 68 (19. marca 2001)</ref> Trenutno (2013) upravlja Finančna straža 60.695 oseb, 10.190 vozil, 302 plovili, 16 letal in 86 helikopterjev.<ref>[http://www.gdf.gov.it/ente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza/pubblicazioni/il-rapporto-annuale/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013-dati.pdf/view]</ref>
 
=== Upravna delitev ===
{{Glavni| Upravna delitev Italije | Italijanske dežele | Pokrajine Italije | Italijanske občine}}
 
Italija je razdeljena na 20 [[italijanske dežele|dežel]] (it. ''regione'' - redžòne); med njimi je pet dežel, ki imajo [[Avtonomna pokrajina|poseben avtonomni status]], na osnovi katerega lahko sprejemajo svojo zakonodajo o nekaterih lokalnih zadevah. Država je dalje razdeljena v 9 posebnih izvenpokrajinskih organov oz. [[Metropolitanska mesta Italije|mestnih območij]] (Città Metropolitane [čità metropolitàne]) in 101 [[Italijanske pokrajine|pokrajino]] (it. ''provincia'' - provìnča), ki se dalje delijo v 8047 [[italijanske občine|občin]] (it. ''comune'' - komùne).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/it/archivio/6789|title=Codici comuni, province e regioni|website=www.istat.it|accessdate=24.5.2015|publisher=ISTAT}} {{ikona it}}</ref>
 
{{Označeni zemljevid Italije|float=right}}
 
{| class="sortable wikitable" style="text-align:left; width:45%; float:left;"
|-
! Dežela !! Glavno mesto !! Površina (km²) !! Prebivalstvo
|-
| [[Abruci]] || [[L'Aquila]]
| style="text-align:right" | 10.763
| style="text-align:right" | 1.331.574
|-
| [[Dolina Aoste]] || [[Aosta]]
| style="text-align:right" | 3.263
| style="text-align:right" | 128.298
|-
| [[Apulija]] || [[Bari]]
| style="text-align:right" | 19.358
| style="text-align:right" | 4.090.105
|-
| [[Bazilikata]] || [[Potenza]]
| style="text-align:right" | 9.995
| style="text-align:right" | 576.619
|-
| [[Kalabrija]] || [[Catanzaro]]
| style="text-align:right" | 15.080
| style="text-align:right" | 1.976.631
|-
| [[Kampanija]] || [[Neapelj]]
| style="text-align:right" | 13.590
| style="text-align:right" | 5.861.529
|-
| [[Emilija – Romanja]] || [[Bologna]]
| style="text-align:right" | 22.446
| style="text-align:right" | 4.450.508
|-
| [[Furlanija – Julijska krajina]] || [[Trst]]
| style="text-align:right" | 7.858
| style="text-align:right" | 1.227.122
|-
| [[Lacij]] || [[Rim]]
| style="text-align:right" | 17.236
| style="text-align:right" | 5.892.425
|-
| [[Ligurija]] || [[Genova]]
| style="text-align:right" | 5.422
| style="text-align:right" | 1.583.263
|-
| [[Lombardija]] || [[Milano]]
| style="text-align:right" | 23.844
| style="text-align:right" | 10.002.615
|-
| [[Marke]] || [[Ancona]]
| style="text-align:right" | 9.366
| style="text-align:right" | 1.550.796
|-
| [[Molize]] || [[Campobasso]]
| style="text-align:right" | 4.438
| style="text-align:right" | 313.348
|-
| [[Piemont]] || [[Torino]]
| style="text-align:right" | 25.402
| style="text-align:right" | 4.424.467
|-
| [[Sardinija]] || [[Cagliari]]
| style="text-align:right" | 24.090
| style="text-align:right" | 1.663.286
|-
| [[Sicilija]] || [[Palermo]]
| style="text-align:right" | 25.711
| style="text-align:right" | 5.092.080
|-
| [[Toskana]] || [[Firence]]
| style="text-align:right" | 22.993
| style="text-align:right" | 3.752.654
|-
| [[Trentino - Alto Adige]] || [[Trento]]
| style="text-align:right" | 13.607
| style="text-align:right" | 1.055.934
|-
| [[Umbrija]] || [[Perugia]]
| style="text-align:right" | 8.456
| style="text-align:right" | 894.762
|-
| [[Benečija]] || [[Benetke]]
| style="text-align:right" | 18.399
| style="text-align:right" | 4.927.596
|}
{{-}}
 
== Gospodarstvo ==
{{Glavni|Gospodarstvo Italije|Italijanska industrija|Italijanski gospodarski čudež}}
[[Slika:2015-03-03 Geneva Motor Show 3908.JPG|thumb|Novi Ferrari 488 GBT; Italija je eden od največjih proizvajalcev in izvoznikov avtomobilov na svetu.]]
 
Italija ima kapitalistično mešano gospodarstvo, ki je tretje po velikosti v [[evroobmočje|evroobmočju]] in osmo v svetovnem merilu.<ref name="IMF2014">[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=68&pr.y=15&sy=2010&ey=2017&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C446%2C914%2C666%2C612%2C668%2C614%2C672%2C311%2C946%2C213%2C137%2C911%2C962%2C193%2C674%2C122%2C676%2C912%2C548%2C313%2C556%2C419%2C678%2C513%2C181%2C316%2C682%2C913%2C684%2C124%2C273%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C522%2C692%2C622%2C694%2C156%2C142%2C624%2C449%2C626%2C564%2C628%2C283%2C228%2C853%2C924%2C288%2C233%2C293%2C632%2C566%2C636%2C964%2C634%2C182%2C238%2C453%2C662%2C968%2C960%2C922%2C423%2C714%2C935%2C862%2C128%2C135%2C611%2C716%2C321%2C456%2C243%2C722%2C248%2C942%2C469%2C718%2C253%2C724%2C642%2C576%2C643%2C936%2C939%2C961%2C644%2C813%2C819%2C199%2C172%2C733%2C132%2C184%2C646%2C524%2C648%2C361%2C915%2C362%2C134%2C364%2C652%2C732%2C174%2C366%2C328%2C734%2C258%2C144%2C656%2C146%2C654%2C463%2C336%2C528%2C263%2C923%2C268%2C738%2C532%2C578%2C944%2C537%2C176%2C742%2C534%2C866%2C536%2C369%2C429%2C744%2C433%2C186%2C178%2C925%2C436%2C869%2C136%2C746%2C343%2C926%2C158%2C466%2C439%2C112%2C916%2C111%2C664%2C298%2C826%2C927%2C542%2C846%2C967%2C299%2C443%2C582%2C917%2C474%2C544%2C754%2C941%2C698&s=NGDPD&grp=0&a= International Monetary Fund (IMF), World Economic Outlook (WEO) Database- GDP Nominal 2010 to 2019], imf.org, April 2015 Edition</ref> Država je ustanovni član [[G7]], [[Skupina osmih |G8]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[OECD]].
 
Italijo se šteje za eno najbolj industrializiranih držav sveta in za vodilno v [[mednarodna trgovina|svetovni trgovini in izvozu]].<ref>{{cite news|last1=Sensenbrenner|first1=Frank|last2=Arcelli|first2=Angelo Federico|title=Italy's Economy Is Much Stronger Than It Seems|url=http://www.huffingtonpost.com/frank-sensenbrenner/italy-economy_b_3401988.html|accessdate=25.11.2014|publisher=The Huffington Post}}</ref><ref>{{cite news|last1=Dadush|first1=Uri|title=Is the Italian Economy on the Mend?|url=http://carnegieeurope.eu/publications/?fa=50565&reloadFlag=1|accessdate=25.11.2014|publisher=Carnegie Europe}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Doing Business in Italy: 2014 Country Commercial Guide for U.S. Companies|url=http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf|publisher=United States Commercial Service|accessdate=25.11.2014}}</ref> Je visoko razvita država, po kakovosti življenja zaseda 8. mesto na svetu in 25. mesto po indeksu človeškega razvoja. Kljub nedavni svetovni gospodarski krizi ostaja italijanski BDP na prebivalca po kupni moči približno na povprečju [[pristopna pogodba 2005 |EU 27]], <ref>{{navedi splet|title=GDP per capita in the Member States ranged from 47% to 271% of the EU27 average in 2012|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> stopnja brezposelnosti (12,6 %) pa je nekoliko nad povprečjem evrskega območja.<ref>{{navedi splet|title=Euro area unemployment rate at 11.5%|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31102014-BP/EN/3-31102014-BP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> Država je znana po svoji ustvarjalnosti in inovativnosti,<ref>{{navedi splet|title=The Global Creativity Index 2011|url=http://martinprosperity.org/media/GCI%20Report%20Sep%202011.pdf|publisher=Martin Prosperity Institute|accessdate=26.11.2014}}</ref> po velikem in konkurenčnem kmetijstvu<ref>{{navedi splet|last1=Aksoy|first1=M. Ataman|last2=Ng|first2=Francis|title=The Evolution of Agricultural Trade Flows|url=https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/3793/WPS5308.pdf?sequence=1|publisher=Svetovna banka|accessdate=25.11.2014}}</ref> (Italija je največja proizvajalka vina na svetu),<ref>{{cite news|last=Pisa|first=Nick|title=Italy overtakes France to become world's largest wine producer|url=http://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/wine/8571222/Italy-overtakes-France-to-become-worlds-largest-wine-producer.html|accessdate=17.8.2011|newspaper=The Telegraph|date=12.6.2011}}</ref> ter po svoji vplivni in zelo kakovostni avtomobilski, strojni, prehrambeni, oblikovalni in modni industriji.<ref>{{navedi splet|title=Automotive Market Sector Profile - Italy|url=http://www.enterprisecanadanetwork.ca/_uploads/resources/Automotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf|publisher=The Canadian Trade Commissioner Service|accessdate=26.11.2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Data & Trends of the European Food and Drink Industry 2013-2014|url=http://www.fooddrinkeurope.eu/uploads/publications_documents/Data__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf|publisher=FoodDrinkEurope|accessdate=26.11.2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Italy fashion industry back to growth in 2014|url=http://uk.reuters.com/article/2014/01/10/uk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110|publisher=Reuters|accessdate=26.11.2014}}</ref>
 
[[Slika:Panorama_vicino_certaldo.jpg|thumb|275px|left|Vinogradi v pokrajini Chianti; Italija je največja proizvajalka vina na svetu.]]
 
Po velikosti je italijanska industrija na šestem mestu na svetu.<ref>"[http://data.worldbank.org/indicator/NV.IND.MANF.CD/countries/1W?order=wbapi_data_value_2010%20wbapi_data_value&sort=desc&display=default Manufacturing, value added (current US$)]". Pridobljeno 20.2.2013.</ref> Značilno zanjo so svetovne multinacionalke, ki jih je manj kot v gospodarstvih primerljive velikosti, in pa številna dinamična mala in srednje velika podjetja, združena v številnih industrijskih predelih, ki so hrbtenica [[Italijanska industrija|italijanske industrije]]. Rezultat je proizvodnja, ki se pogosto osredotoča na izvoz izdelkov za tržne niše in luksuznih izdelkov, zato je po eni strani manj sposobna konkurirati na osnovi količine, po drugi strani pa se z visoko kakovostnimi izdelki izogne konkurenci iz Kitajske in drugih razvijajočih se azijskih gospodarstev.<ref>{{cite news|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/ECAEXT/0,,contentMDK:21808326~menuPK:258604~pagePK:2865106~piPK:2865128~theSitePK:258599,00.html|title=Knowledge Economy Forum 2008: Innovative Small And Medium Enterprises Are Key To Europe & Central Asian Growth|publisher=Svetovna banka|date=19.5.2005|accessdate =17.6.2008}}</ref>
 
Država je bila leta 2009 sedma na svetu po izvozu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wto.org/english/news_e/pres10_e/pr598_e.htm |title=2010 Press Releases – Trade to expand by 9.5% in 2010 after a dismal 2009, WTO reports – Press/598 |publisher=WTO |accessdate=30.5.2011}}</ref> Najtesnejše trgovinske vezi ima z drugimi državami Evropske unije, ki nosijo delež približno 59 % njene celotne trgovine. Njene največje stranke v EU so Nemčija (12,9 %), Francija (11,4 %) in Španija (7,4 %).<ref name="cia.gov">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=26.1.2011}}</ref> Tradicionalno področje primarnega pomena za italijansko gospodarstvo je [[turizem]]: leta 2013 jo je obiskalo 47,7 milijonov tujih gostov; prihodki iz te panoge so znašali v tem letu 43,9 milijard USD, s čimer se je Italija uvrstila na peto mesto na svetu po številu obiskovalcev in na šesto po zaslužku.<ref>{{navedi revijo|title=UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition|url=http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/all/files/pdf/unwto_highlights14_en_hr_0.pdf|publisher=Svetovna turistična organizacija|accessdate=24.11.2014}}</ref>
 
[[Slika:Euro accession Eurozone as single entity.svg|thumb|Italija je del monetarne unije evroobmočja (temno modro), in enotnega tržišča ES.]]
 
Italija je del enotnega evropskega trga z več kot 500 milijonov potrošnikov. Številne domače poslovne politične odločitve temeljijo na sporazumih med evropskimi članicami unije (EU) in na zakonodaji EU. Italija je uvedla skupno evropsko denarno enoto [[Evro]] leta 2002.<ref>{{cite news |title=On Jan.&nbsp;1, out of many arises one Euro |newspaper=St. Petersburg Times |first= Susan |last =Taylor Martin |date=28.12.1998 |page=National, 1.A}}</ref> Je članica evro območja, ki predstavlja okoli 330 milijonov državljanov. Njeno monetarno politiko določa [[Evropska centralna banka]].
 
Italijo sta zelo težko prizadeli recesija konec prejšnjega stoletja in kasnejša evropska kriza državnih dolgov, ki še zaostrujeta strukturne probleme v državi.<ref>{{navedi splet|last1=Orsi|first1=Roberto|title=The Quiet Collapse of the Italian Economy|url=http://blogs.lse.ac.uk/eurocrisispress/2013/04/23/the-quiet-collapse-of-the-italian-economy/|publisher=The London School of Economics|accessdate=24.11.2014}}</ref> Po močni rasti BDP 5-6 % na leto med 1950 in 1970 <ref>{{Navedi knjigo
| author = Nicholas Crafts, Gianni Toniolo | title = Economic growth in Europe since 1945 | publisher = Cambridge University Press | year= 1996 | page = 428
| isbn = 0-521-49627-6}}</ref> in postopni upočasnitvi v 1980-90, je državno gospodarstvo od začetka drugega tisočletja praktično zastalo.<ref>{{navedi splet|last1=Balcerowicz|first1=Leszek|title=Economic Growth in the European Union|url=http://www.lisboncouncil.net/growth/documents/LISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%20(1).pdf|publisher=The Lisbon Council|accessdate=8.10.2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title="Secular stagnation" in graphics|url=http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2014/11/secular-stagnation-graphics|publisher=The Economist|accessdate=24.11.2014}}</ref> Politični napori za oživitje rasti v obliki masivne porabe so sčasoma pripeljali do hudega porasta javnega dolga, ki je v letu 2014 znašal več kot 135 % BDP, kar Italijo uvršča na drugo mesto v EU - za Grčijo z javnim dolgom 174 %.<ref>{{navedi splet|title=Government debt increased to 93.9% of GDP in euro area and to 88.0% in EU28|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22072014-AP/EN/2-22072014-AP-EN.PDF|publisher=Eurostat|accessdate=24.11.2014}}</ref> Pri tem je treba vedeti, da je za razliko od Grčije največji kos italijanskega javnega dolga v rokah njenih državljanov<ref>{{navedi splet|url=http://www.cnbc.com/id/37207942/Could_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers |title=Could Italy Be Better Off than its Peers? |publisher=CNBC |date=18.5.2010 |accessdate=30.5.2011}} </ref> in raven zadolženosti gospodinjstev je veliko nižja od povprečja OECD.<ref>{{navedi splet|title=Household debt and the OECD's surveillance of member states|url=http://www.nationalbanken.dk/da/om_nationalbanken/oekonomisk_forskning/Documents/4_Household%20debt%20and%20the%20OECD's%20surveillance%20of%20member%20states%20by%20Christophe%20Andr%C3%A9.pdf|publisher=OECD Economics Department|accessdate=26.11.2014}}</ref>
 
Globoke gospodarske razlike med severom in jugom države negativno vplivajo na že obstoječe sdružbeno-ekonomske probleme,<ref>{{navedi splet|title=Oh for a new risorgimento|url=http://www.economist.com/node/18780831|publisher=The Economist|accessdate=24.11.2014}}</ref> na primer na ogromno razliko v statističnem dohodku med severnimi in južnimi občinami.<ref>[http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia Map of Italian "comuni"'s economy (click to enlarge and get details)]</ref> Ameriški [[Indeks ekonomske svobode]] državo uvršča na 86. mesto na svetu<ref>{{navedi revijo|title=2014 Index of Economic Freedom|url=http://www.heritage.org/index/ranking|accessdate=24.11.2014}}</ref> zaradi neučinkovite državne birokracije, visoke stopnje korupcije, visokih davkov in javnih stroškov, ki predstavljajo približno polovico nacionalnega BDP.<ref name="economicfreedom" >{{navedi revijo|url=http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080503060552/http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy|archivedate=3.5.2008 |title=Index of Economic Freedom |publisher=The Heritage Foundation |accessdate=4.11.2008}}</ref>
 
Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in pred [[Avstrija|Avstrijo]] drugi največji zunanjetrgovinski partner.<ref name="veleposlaništvoDunaj"/> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<ref name="izvoz2016"/>
 
=== Infrastruktura ===
{{Glavni|Prometne zveze v Italiji}}
[[Slika:Italia - mappa autostrade.svg|250px|right|thumb|Italijansko avtocestno omrežje]]
Leta 2004 je prometni sektor v Italiji ustvaril promet v višini približno 119,4 milijard in zaposloval 935.700 ljudi v 153.700 podjetjih. Leta 2005 je bilo prijavljenih 34.667.000 [[Avto |avtomobilov]] (590 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in 4.015.000 tovornih vozil.<ref name="European Commission">{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DA-07-001/EN/KS-DA-07-001-EN.PDF|title=Panorama of Transport|format=PDF|author=European Commission|accessdate=3.5.2009}}</ref>
[[Slika:Elettrotreno ETR.400.jpg|thumb|250px|Hitri vlak z največjo hitrostjo 400 km/h,<ref>{{navedi splet|title=Frecciarossa 1000 in Figures|url=http://www.fsitaliane.it/fsi-en/GROUP/Safety-and-Technology/Frecciarossa1000:-the-train-of-the-future/Frecciarossa-1000-in-Figures|publisher=Ferrovie dello Stato Italiane|accessdate=24.11.2014}} </ref> je najhitrejši vlak v Italiji in Evropi.]]
 
Italijansko '''cestno omrežje''' sestoji iz 183.705 km državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih cest in 6629 km avtocest, ki so v javni lasti (delnice) in pod nadzorstvom finančnega holdinga Atlantia. <ref>Delnice ''Atlantia'' so za 43,2 % v lasti družine Benetton.</ref><ref>http://www.eurispes.eu/content/rapporto-italia-2011</ref> [[avtocesta|Avtoceste]] so štiripasovne v dolžini 4079,2 km in tripasovne na 1747,8 km; [[predor]]ov je 663 v skupni dolžini 808,4 km in trije mednarodni predori v dolžini 25,4 km; [[most]]ov in [[viadukt]]ov je 1590 v dolžini 996,3 km. Za oskrbo in popravila skrbi več podjetij; najpomembnejše je ANAS, [[delniška družba]] z edinim delničarjem državo, kateremu je zaupanih 938 km cest in 373 km priključkov. Avtoceste so označene s črko A in številko na zeleni podlagi, na primer A1 (avtocesta št. 1), ostale ceste so označene z dvema črkama in številko na modri podlagi, na primer SS 1 (državna cesta št. 1), SR 2 (deželna cesta št. 2), SP 3 (pokrajinska cesta št. 3), samo občinske ceste so na beli podlagi, na primer SC 4 (občinska cesta št. 4). Poleg tega so vse glavne ceste označene tudi z lastnim imenom, recimo SS 1 se imenuje ''Aurelia'', A 1 pa ''Autostrada del Sole''.
 
'''Železniško omrežje''' je v lasti delniške družbe Ferrovie dello Stato, čigar edini delničar je država, kar pomeni, da je bilo podjetje sicer privatizirano po evropskih smernicah, vendar samo formalno. Zaposluje okoli 70.000 oseb. Leta 2008 bilo skupaj dolgo 16.529 km, od tega je bilo 11.727 km elektrificiranih, po njem pa je vozilo 4802 lokomotiv in motornih vlakov.<ref>http://www.eurispes.eu/content/rapporto-italia-2011</ref>
 
'''Pristanišč''' je 352, od katerih je 45 jezerskih, ostala so morska. Večinoma gre za manjše ribiške in turistične pristane, uradno je samo 43 pristanišč, ki lahko sprejemajo večje ladje. Najpomembnejše je [[Genova|genovsko]] pristanišče, ki je največje v državi in drugo največje v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]]. Kljub temu ga v trgovskem prometu prekaša [[Trst|Tržaško]] pristanišče, predvsem zaradi modernega kontejnerskega terminala, ki ga uvršča takoj za [[Koper|Koprom]] v sam vrh jadranskih pristanišč. Trgovsko floto sestavlja 581 ladij. <ref>[http://www.movingitalia.it/traghetti/porti-in-italia.html]</ref> Potniški promet v 47 večjih pristaniščih je leta 2011 skupno znašal 46 milijonov potnikov. <ref>[http://www.assoporti.it/sites/www.assoporti.it/files/statistiche/Movimenti_portuali_%202011_26giu12.pdf]</ref>.
 
Omrežje '''celinskih plovnih poti''' je leta 2002 zajemalo 1477 km plovnih rek in kanalov.
 
Leta 2012 je bilo v Italiji na voljo 129 '''letališč'''<ref>[http://www.flightproject.it/wp-content/uploads/2013/02/Lista-aerodromi-Italiani.pdf]</ref>, od teh 49 mednarodnih (vključno z dvema vozliščema, [[letališče Milano-Malpensa|Malpensa]] v Milanu in [[letališče Roma-Fiumicino|Fiumicino]] v Rimu), 47 za notranji promet, 2 helikopterski in 1 hidroplansko letališče in 30 privatnih letališč; omeniti le treba tudi 229 privatnih prostorov (na primer na nebotičnikih) za helikopterski promet, od katerih je 66 last zdravstvenih ustanov <ref>http://moduliweb.enac.gov.it/Applicazioni/avioeli/avio_01.asp</ref>. Leta 2005, ko se je potniški promet najbolj razvil vsled pogojev "low cost", je Italija imela na voljo civilno zračno floto približno 389.000 enot<ref name="European Commission"/>, kar vključuje velika linijska letala (samo Alitalia jih ima danes (2018), po občutnem skrčenju zadnjih let, 109 v istočasni uporabi), ne-linijska letala na dolge razdalje, manjša "čarter" letala in privatna letala.
 
Kljub tem številkam se Italija ne odlikuje po posebni skrbi za razvoj prometne infrastrukture. Posebno južni predeli države so v tem pogledu hudo zaostali v primerjavi z drugimi evropskimi državami. <ref> [http://www.camcom.gov.it/cdc/id_pagina/26/id_tema/x/id_cp/496/id_ui/3444/id_prov/x/id_ateco/x/t_p/Francesco-Bettoni--Un-Focus-sulle-infrastrutture-italiane.htm] </ref>
 
Italija mora uvoziti približno 80 % svojih potreb po energiji.<ref>{{navedi splet|title=Energy imports, net (% of energy use)|url=http://data.worldbank.org/indicator/EG.IMP.CONS.ZS|publisher=Svetovna banka|accessdate=24.11.2014}}</ref><ref>{{cite news|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DK-08-001/EN/KS-DK-08-001-EN.PDF|title=Energy, transport and environment indicators|author=Eurostat|accessdate=10.5.2009}}</ref><ref>{{cite news|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-GH-09-001/EN/KS-GH-09-001-EN.PDF|title=Panorama of energy|author=Eurostat|accessdate =10.5.2009}}</ref>
 
=== Znanost in tehnologija ===
{{Glavni|Znanost in tehnologija v Italiji}}
[[Slika:Francesco Redi.jpg|thumb|left|Francesco Redi, ustanovitelj eksperimentalne biologije, znan kot oče moderne parazitologije.<ref name= ami>{{navedi revijo|author= Roncalli Amici R|title= The history of Italian parasitology |url= http://his.library.nenu.edu.cn/upload/soft/haoli/114/367.pdf |journal= Veterinary Parasitology |volume=98 |issue= 1–3| pages=3–10 |year=2001 |pmid=11516576 |doi= 10.1016/S0304-4017(01)00420-4}}</ref><ref name= mehl>{{navedi knjigo |author= Mehlhorn H|title= Encyclopedia of Parasitology, Volumes 1-2|url= http://books.google.co.in/books?id=Jpg1ysgVn-AC&pg|journal= Veterinary Parasitology | pages=610 |edition=3 |year=2008 |publisher= Springer-Verlag |isbn= 3540489940}}</ref>]]
[[Slika:Justus Sustermans - Portrait of Galileo Galilei, 1636.jpg|thumb|upright|Galileo je znan kot eden od očetov današnje znanosti. <ref name="Einstein">{{navedi knjigo|last=Weidhorn|first=Manfred|title=The Person of the Millennium: The Unique Impact of Galileo on World History|year=2005|publisher=iUniverse|isbn=0-595-36877-8|page=155}}</ref><ref name="Einstein"/><ref name=finocchiaro2007>Finocchiaro (2007)</ref><ref>{{navedi revijo|title=Galileo and the Birth of Modern Science|last=Hawking |first=Stephen |authorlink=|journal=American Heritage's Invention & Technology|year=2009|volume=24|issue=1|pages=36}}</ref>]]
 
Italijanska znanstvena skupnost je zaslužna za številna pomembna odkritja v fiziki in v drugih vedah. Med [[Renesansa|renesanso]] so italijanski učenjaki, kot so [[Leonardo da Vinci]] (1452-1519), [[Michelangelo]] (1475-1564) in [[Leon Battista Alberti]] (1404-1472), pomembno prispevali na različnih področjih, med drugim na področju biologije, arhitekture in gradbeništva. [[Galileo Galilei]] (1564-1642), [[fizik]], [[matematik]] in [[astronom]], je igral pomembno vlogo v znanstveni revoluciji 16. stoletja. Njegovi dosežki so med drugim ključne izboljšave [[teleskop]]a in posledično astronomskih opazovanj ter končno zmagoslavje [[Nikolaj Kopernik|kopernikovstva]] nad [[Ptolemaj|ptolemajevim modelom]]. Tudi drugi astronomi, kot sta bila [[Giovanni Domenico Cassini]] (1625-1712) in [[Giovanni Schiaparelli]] (1835-1910), so bili med očeti številnih pomembnih odkritij o [[Osončje|osončju]]. Z matematiko se je [[Joseph Louis Lagrange]] (rojen kot Giuseppe Lodovico Lagrangia, 1736-1813) udejstvoval že pred svojim odhodom iz Italije. [[Fibonacci]] (pribl. 1170 – pribl. 1250), in [[Gerolamo Cardano]] (1501-1576) sta zaslužna za temeljne dosežke v matematiki. Svet se ima [[Luca Pacioli]]ju zahvaliti za osnove [[računovodstvo|računovodstva]]. Fizik [[Enrico Fermi]] (1901-1954), Nobelov nagrajenec, je vodil ekipo v Čikagu, ki je razvila [[Chicago Pile-1|prvi jedrski reaktor]] in je znan po številnih drugih prispevkih na področju fizike, kot je recimo njegov delež pri razvoju [[kvantna mehanika|teoriji kvantne mehanike]]. Številni italijanski fiziki so bili prisiljeni zapustiti Italijo leta 1930 zaradi fašističnih zakonov proti Judom, recimo [[Emilio G. Segre]] (1905-1989) (ki je odkril elementa [[tehnecij]] in [[astat]] ter [[antiproton]]), <ref>Lucia Orlando, "Physics in the 1930s: Jewish Physicists' Contribution to the Realization of the" New Tasks" of Physics in Italy." ''Historical studies in the physical and biological sciences'' (1998): 141-181. [Http://www.jstor.org/stable/27757806 v JSTOR] </ref> in [[Bruno Rossi]] (1905-1993), pionir na področju kozmičnih žarkov in rentgenske astronomije.
 
Drugi ugledni fiziki so tudi [[Amedeo Avogadro]] (najbolj znan po svojih prispevkih k [[molekularna teorija|molekularni teoriji]], kot sta [[Avogadrov zakon]] in [[Avogadrova konstanta]]), [[Evangelista Torricelli]] (izumitelj [[barometer|barometra]]), [[Alessandro Volta]] (izumitelj [[električni akumulator|električnega akumulatorja]]), [[Guglielmo Marconi]] (izumitelj [[radio|radija]]), [[Ettore Majorana]] (znan po [[Majorana Fermion|Majoranovih fermionih]]), [[Carlo Rubbia]] ([[Nobelova nagrada za fiziko]] leta 1984 za dela, ki so vodila odkritja [[delci W in Z|delcev W in Z]] v [[CERN]]u). V biologiji je [[Francesco Redi]] kot prvi izpodbil teorijo spontane generacije z dokazom, da črvi izvirajo iz mušjih jajčec, in podrobno opisal 180 zajedavcev; [[Marcello Malpighi]] je ustanovitelj [[mikroskopska anatomija|mikroskopske anatomije]], [[Lazzaro Spallanzani]] pa je avtor pomembnih raziskav na področju delovanja teles, razmnoževanja živali in teorije celic. [[Camillo Golgi]], katerega mnogi dosežki vključujejo odkritje [[Golgijev kompleks|Golgijevega kompleksa]], je utrl pot teoriji o nevronih, [[Rita Levi-Montalcini]] pa je odkrila [[živčni rastni faktor]] (za to odkritje je leta 1986 dobila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]). V kemiji je [[Giulio Natta]] prejel leta 1963 [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]] leta za svoje delo na visokih [[polimer]]ih. [[Giuseppe Occhialini]] je prejel [[Wolfova nagrada za fiziko|Wolfovo nagrado za fiziko]] za odkritje [[pion]]ski ali pi -[[mezon]]ski razpad leta 1947. [[Ennio de Giorgi]] je 1990 prejel [[Wolfova nagrada za matematiko|Wolfovo nagrado za matematiko]] za svojo rešitev [[Bernsteinov problem |Bernsteinovega problema]] o [[minimalne površine|minimalnih površinah]] in [[Hilbertovi problemi |19. Hilbertovega problema]] o regularnosti rešitev za [[eliptične parcialne diferencialne enačbe]].
 
== Demografija ==
{{Glavni | Prebivalstvo Italije}}
[[Slika:Map of population density in Italy (2011 census) alt colours.jpg|thumb|Zemljevid gostote prebivalstva v Italiji]]
 
Ob koncu leta 2013 je imela Italija 60.782.668 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|title=National demographic balance, 2013|url=http://www.istat.it/it/files/2014/06/Bilanciodemografico_2013_def.pdf?title=Bilancio+demografico+nazionale+-+16%2Fgiu%2F2014+-+Testo+integrale.pdf|publisher=ISTAT|accessdate=1.10.2014}}</ref> Gostota prebivalstva na osnovi tega števila - 202 prebivalca/km<sup>2</sup> - je višja kot v večini zahodnoevropskih držav, vendar je porazdelitev prebivalstva zelo neenakomerna. Najgosteje poseljena območja so [[Padska nižina]] (kjer živi skoraj tretjina prebivalstva) in metropolitanska območja Rima in Neaplja; obširna področja, kot so višja področja Alp in Apeninov, planote Basilicata in otok Sardinija, pa so zelo redko poseljena.
 
Prebivalstvo Italije se je v 20. stoletju skoraj podvojilo, vendar je bila rast zelo neenakomerna zaradi obsežnih migracij s podeželja na jugu v industrijska mesta na severu, katerih vzrok je bil [[italijanski gospodarski čudež]] v letih 1950-1960. Visoke ravni rodnosti in števila rojstev so trajale do leta 1970. Kasneje so začele dramatično upadati, kar je imelo za posledico hitro staranje prebivalstva. Ob koncu prejšnjega stoletja je bil eden od petih v Italiji starejši od 65 let.<ref>{{navedi splet |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-072/EN/KS-SF-08-072-EN.PDF|title=Ageing characterises the demographic perspectives of the European societies – Issue number 72/2008|author=EUROSTAT|accessdate=28.4.2009}}</ref> V zadnjih letih je Italija sicer doživela precejšnjo porast rodnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_1.pdf|title=Crude birth rates, mortality rates and marriage rates 2005–2008|author=ISTAT|accessdate=10.5.2009}} {{ikona it}}</ref> Splošna stopnja rodnosti se je z rekordno nizke ravni leta 1995 z 1,18 otroka na žensko v letu 2008 dvignila na 1,41.<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_4.pdf |title=Average number of children born per woman 2005–2008|author=ISTAT|accessdate=3.5.2009}} {{ikona it}}</ref> Po pričakovanjih bo rodnost dosegla leta 2030 1,6-1,8 otroka na žensko.<ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/uniprev2011/index.html?lingua=ita |title=Previsioni della popolazione, 2011 - 2065, dati al 1° gennaio |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=12.3.2013}}</ref>
Od konca 19. stoletja vse do 1960. je Italija bila država množičnega [[migracije|izseljevanja]]. V letih 1898-1914, ko je [[italijansko izseljevanje]] doseglo vrhunec, se je vsako leto izselilo približno 750.000 Italijanov.<ref>{{navedi splet|url=http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey= |title=Causes of the Italian mass emigration |publisher=ThinkQuest Library |date=15.8.1999 |archiveurl=http://web.archive.org/web/20090701010600/http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey= |archivedate=1.7.2009 |accessdate=11.8.2014}}</ref> Skupno je zapustilo domovino več kot 25 milijonov Italijanov; gre za največjo množično migracijo sodobnih časov.<ref>Favero, Luigi e Tassello, Graziano. ''Cent'anni di emigrazione italiana (1861 - 1961)'' Introduction</ref> Dandanes tako šteje [[Italijansko izseljevanje#Današnja statistika|italijanska diaspora]] več kot 4,1 milijona državljanov;<ref name= aire >[http://www.interno.it/mininterno/export/sites/default/it/sezioni/servizi/legislazione/elezioni/0947_2010_02_01_DM27012010.html Statistiche del Ministero dell'Interno]</ref> če upoštevamo osebe popolnoma ali delno italijanskega rodu, živi izven Italije najmanj 60 milijonov ljudi, predvsem v Argentini,<ref>{{navedi splet |url=http://www.asteriscos.tv/dossier-3.html |title=Unos 20 millones de personas que viven en la Argentina tienen algún grado de descendencia italiana |accessdate=27.6.2008 |last=Lee |first=Adam |date=3.4.2006}} {{ikona es}}</ref> Braziliji,<ref>[http://www.consultanazionaleemigrazione.it/itestero/Gli_italiani_in_Brasile.pdf Consulta Nazionale Emigrazione. Progetto ITENETs – “Gli italiani in Brasile”; str. 11, 19] . Pridobljeno 10.9.2008.</ref> Urugvaju,<ref>{{navedi splet |url=http://www.hotelsclick.com/hoteles/UY/Uruguay-DEMOGRAF%C3%ADA-5.html|title=Ethnic origins, 2006 counts, for Uruguay, provinces and territories – 20% sample data}}</ref> Venezueli,<ref>Santander Laya-Garrido, Alfonso. ''Los Italianos forjadores de la nacionalidad y del desarrollo economico en Venezuela''. Editorial Vadell. Valencia, 1978</ref> Združenih državah Amerike,<ref>{{navedi splet|author=American FactFinder, United States Census Bureau |url=http://factfinder.census.gov/servlet/IPTable?_bm=y&-reg=ACS_2006_EST_G00_S0201:543;ACS_2006_EST_G00_S0201PR:543;ACS_2006_EST_G00_S0201T:543;ACS_2006_EST_G00_S0201TPR:543&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201PR&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201T&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201TPR&-ds_name=ACS_2006_EST_G00_&-TABLE_NAMEX=&-ci_type=A&-redoLog=true&-charIterations=047&-geo_id=01000US&-geo_id=NBSP&-format=&-_lang=en |title=U.S Census Bureau – Selected Population Profile in the United States |publisher=American FactFinder, United States Census Bureau |accessdate=30.5.2011}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref> Kanadi,<ref>{{navedi splet |url=http://www12.statcan.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000 |title=Ethnic origins, 2006 counts, for Canada, provinces and territories – 20% sample data}}</ref> Avstraliji<ref>{{navedi splet|url=http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/ViewData?action=404&documentproductno=0&documenttype=Details&order=1&tabname=Details&areacode=0&issue=2006&producttype=Census%20Tables&javascript=true&textversion=false&navmapdisplayed=true&breadcrumb=LPTD&&collection=Census&period=2006&productlabel=Ancestry%20by%20Country%20of%20Birth%20of%20Parents%20-%20Time%20Series%20Statistics%20(2001,%202006%20Census%20Years)&producttype=Census%20Tables&method=Place%20of%20Usual%20Residence&topic=Ancestry&|title=20680-Ancestry by Country of Birth of Parents – Time Series Statistics (2001, 2006 Census Years) – Australia|publisher=Australian Bureau of Statistics|date=27.6.2007|accessdate=30.12.2008}}</ref> in Franciji.<ref>Cohen, Robin . (1995). ''[http://books.google.com/books?id=BLo2RqGdv_wC&pg=PA143&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The Cambridge survey of world migration]''. Cambridge University Press, str. 143. ISBN 0-521-44405-5</ref>
 
=== Metropolitanske regije ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:left;"
|- style="font-size:100%; text-align:center;"
!align=center|Metropolitansko mesto
!align=center|Površina<br><small>(km²)</small>
!align=center|Prebivalstvo<br><small>30.9.2014</small>
|-
| '''[[Rim]]''' (Roma)
| align=right|5.352
| align=right|4.336.915
|-
| '''[[Milano]]'''
| align=right|1.575
| align=right|3.190.340
|-
| '''[[Neapelj]]''' (Napoli)
| align=right|1.171
| align=right|3.128.702
|-
| '''[[Torino]]'''
| align=right|6.829
| align=right|2.293.340
|-
| '''[[Bari]]'''
| align=right|3.821
| align=right|1.251.004
|-
| '''[[Firence]]''' (Firenze)
| align=right|3.514
| align=right|1.007.435
|-
| '''[[Bologna]]'''
| align=right|3.702
| align=right|1.003.027
|-
| '''[[Genova]]'''
| align=right|1.839
| align=right|864.008
|-
| '''[[Benetke]]''' (Venezia)
| align=right|2.462
| align=right|858.455
|-
| '''[[Reggio Calabria]]''' ''(načrtovano)''
| align=right|3.183
| align=right|558.959
|-
|}
Treba je opozoriti na to, da se je ustanovitev metropolitanske regije Reggio Calabria preložila na leto 2016, ker je bil mestni svet Reggio Calabria ukinjen in je trenutno pod državnim nadzorstvom zaradi prisotnosti mafijske organizacije.<ref>{{navedi splet|title=LEGGE 7 aprile 2014, n. 56, Art. 18|url=http://www.gazzettaufficiale.it/eli/id/2014/4/7/14G00069/sg|website=www.gazzettaufficiale.it|publisher=Gazzetta ufficiale|accessdate=25.5.2015}} {{ikona it}}</ref>
 
=== Slovenci v Italiji ===
{{glavni|Slovenska manjšina v Italiji}}
Slovenska zamejska skupnost se je začela oblikovati leta 1866 s priključitvijo [[Benečija|Benečije]] [[iredentizem|iredentistični]] Italiji, medtem ko so druga poselitvena območja Slovencev ostala v skupni avstro-ogrski državi do konca prve svetovne vojne. Rapalska pogodba 1920 med Italijo in [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] je tudi slovensko [[Primorje]] dodelila Italiji, s tem pa večinoma slovensko prebivalstvo podvrgla italijanizaciji, ki je svoj višek dosegla s [[italijanski fašizem|fašističnimi]] ukrepi v [[1930.|tridesetih letih]]. Med drugo svetovno vojno je bilo ozemlje na skrajnem vzhodu Italije ena od vročih točk konflikta. Po vojni je
po italijansko-jugoslovanski mejni črti potekala tudi meja med [[kapitalizem|kapitalizmom]] in [[socializem|socializmom]], vendar kapitalistično gospodarstvo slovenski skupnosti, ki je ostala onkraj meja Jugoslavije, ni prineslo blaginje, saj je bila slovenska manjšina obravnavana kot morebitna [[peta kolona]] jugoslovanske politike. Četudi je po ozemlju potekala tako imenovana ''železna zavesa'', je bila to ena najbolj odprtih meja v razdeljeni [[Evropa|Evropi]]. Vsled tega je obmejna skupnost gospodarsko uspevala le zaradi možnosti posredovanja pri blagovni menjavi med državama. Konec hladne vojne in [[osamosvojitev Slovenije]] sta spremenila politične okoliščine in prinesla nove možnosti čezmejnega sodelovanja oz. povezovanja manjšine z matico.<ref name="Bajc 2004">{{navedi knjigo |last=Bajc |first=Gorazd |authorlink= |coauthors= |year=2004 |title=Na oni strani meje - Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004 |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |location=Koper |id= |cobiss=217491968}}</ref>
 
V Italiji živi, poleg slovenske manjšine, še ena slovanska skupnost: [[Moliški Hrvati]], potomci [[Hrvati|Hrvatov]], ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju.
 
=== Etnične skupine ===
{{Main| Priseljevanje v Italijo}}
{{Tortni diagram
| caption = Sestava tuje populacije v Italiji:<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/it/files/2011/09/ReportStranieriResidenti.pdf?title=Stranieri+residenti+in+Italia+-+22/set/2011+-+Testo+integrale.pdf|title=La popolazione straniera residente in Italia |publisher=ISTAT|date=22.9.2011|accessdate=23.1.2013}} {{ikona it}}</ref>
| label1 = [[Evropska unija]]
| value1 = 29,2 | color1 = #008
| label2 = evropske države (izven EU)
| value2 = 24,2 | color2 = #08f
| label3 = [[Severna Afrika]]
| value3 = 14,9 | color3 = #ff9b00
| label4 = [[Južna Azija]]
| value4 = 8,8 | color4 = green
| label5 = [[Vzhodna Azija]]
| value5 = 8,0 | color5 = yellow
| label6 = [[Latinska Amerika]]
| value6 = 7,7 | color6 = red
| label7 = Podsaharska Afrika
| value7 = 6,7 | color7 = #9b3300
| label8 = Drugo
| value8 = 0,5 | color8 = white
}}
 
{| class="wikitable sortable" style="float:right margin:10px"
|+Priseljenci po državi
! Država !! 2013 <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/str2013/index_e.html|title=Statistiche demografiche ISTAT|publisher=ISTAT}}</ref>
|-
| {{ROU}} || 1.081.400
|-
| {{ALB}} || 495.709
|-
| {{MAR}} || 454.773
|-
| {{CHN}} || 256.846
|-
| {{UKR}} || 219.050
|-
| {{PHL}} || 162.655
|-
| {{MDA}} || 149.434
|}
 
Po letu 1980 je do takrat jezikovno in kulturno homogena družba Italije začela pritegovati velike tokove tujih priseljencev.<ref>{{navedi knjigo|last1=Allen|first1=Beverly|title=Revisioning Italy national identity and global culture|date=1997|publisher=University of Minnesota Press|location=Minneapolis|isbn=978-0816627271|page=169}}</ref> Danes gre za približno 4,9 milijona tujih rezidentov,<ref>{{navedi splet|title=Resident Foreigners on 1st January by age and sex Year 2014|url=http://demo.istat.it/strasa2014/index_e.html|publisher=ISTAT|accessdate=1.10.2014}}</ref> kar predstavlja približno 8,1 % celotnega prebivalstva, med njimi več kot pol milijona otrok, rojenih v Italiji s tujim staršem - drugi generaciji priseljencev; pri tem so izključeni tuji državljani, ki so naknadno pridobili italijansko državljanstvo (v letu 2008 53.696 oseb).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20091008_00/testointegrale20091008.pdf |title=La popolazione straniera residente in Italia al 1° gennaio 2009|publisher=ISTAT|pages = 1–3|trans-title = The Foreign Population Resident in Italy on 1 January 2009|date=8.10.2009|accessdate=27.10.2009}} {{ikona it}}</ref>
 
Uradne številke tudi ne vključujejo nezakonitih priseljencev, katerih število je zelo težko določiti; v letu 2008 se njihovo število ceni na najmanj 670.000.<ref>Elisabeth Rosenthal, "[http://www.boston.com/news/world/europe/articles/2008/05/16/italy_cracks_down_on_illegal_immigration/ Italy cracks down on illegal immigration]". [[The Boston Globe]] (16.5.2008).</ref> Po padcu [[berlinski zid|berlinskega zidu]] in po nedavnih širitvah Evropske unije so glavni valovi priseljencev izvirali iz nekdanjih socialističnih držav srednje in vzhodne Evrope (zlasti [[Romunija|Romunije]], Albanije, [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]). Drugo najpomembnejše področje priseljevanja v Italiji je vedno bila sosednja Severna Afrika (predvsem [[Maroko]], Egipt in [[Tunizija]]), z visokimi števili kot posledico [[arabska pomlad|arabske pomladi]]. Poleg tega v zadnjih letih narašča migracija z Daljnega vzhoda (predvsem iz [[Ljudska republika Kitajska |Kitajske]]<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6550725.stm "Milan police in Chinatown clash"]. BBC News (13.4.2007).</ref> in [[Filipini|Filipinov]]) ter Latinske Amerike.
 
Trenutno je približno milijon [[romunska diaspora|romunskih]] državljanov (približno desetina med njimi so [[Romi]]<ref>"[http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=42404 EUROPE: Home to Roma, And No Place for Them]{{dead link|date=januar 2014}}". [[Inter Press Service | IPS]] ipsnews.net. </ref>) uradno registriranih v Italiji, tako da gre za najpomembnejšo posamezno državo izvora, sledijo [[Albanci]] in [[Maroko|Maročani]] s približno 500.000 ljudi vsak. Število neregistriranih Romunov je težko oceniti, ocena iz 2007 govori o pol milijona ali več.<ref>{{navedi splet|url=http://www.birn.eu.com/en/111/15/5745/ |title=Balkan Investigative Reporting Network |publisher=Birn.eu.com |date=8.11.2007 |accessdate=4.11.2008}}</ref>{{efn|Romunsko poročilo Mitrica iz oktobra 2005 navaja, da živi v Italiji 1.061.400 [[Romuni|Romunov]], kar znaša 37 % od 2.8&nbsp;milijonov priseljencev v to deželo <ref>Mitrica, Mihai. [https://web.archive.org/web/20071023072029/http://evz.ro/article.php?artid=201813 Un milion de romani s-au mutat in Italia]. ''Evenimentul Zilei'', 31.10.2005. Pridobljeno 11.4.2006. {{ikona it}}</ref> vendar pa ni jasno, od kod ocena in kako resno jo jemati.}}
 
Konec desetletja 1990-2000 so tujci izvirali iz naslednjih področij: 54 % iz Evrope, 222 % iz Afrike, 16 % Azije, 8 % iz obeh Amerik in 0,6 % iz Oceanije. Porazdelitev priseljencev po Italiji je zelo neenakomerna: 87 % priseljencev živi v severnih in osrednjih delih države (najbolj ekonomsko razvitih območjih), v južni polovici polotoka jih živi le 13 %.
 
=== Jeziki ===
{{Main | Jeziki v Italiji | Italijanščina}}
[[Slika:Map Italophone World.png|thumb|375px|Geografska razdelitev italijanskega jezika v svetu: {{legend|#0c5eb1|materni jezik}} {{legend|#9fceff|drugotni ali ne-uradni jezik}} {{legend|#00ff00|italijanske manjšine}}]]
[[Slika:Maschito bilingual.jpg|250px|right|thumb|Dvojezičnost v kraju [[Maschito]] v [[Bazilikata|Bazilikati]] z albansko manjšino]]
Uradni jezik Italije je [[italijanščina]]. Po oceni ISTAT ima 64 milijonov prebivalcev italijanščino za materni jezik,<ref>[https://www.ethnologue.com/language/ita Italian language] Ethnologue.com</ref><ref name="europa2006">{{PDFlink|[http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_243_sum_en.pdf Eurobarometer – Europeans and their languages]|485&nbsp;KB}}, gebruar 2006</ref><ref>Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007</ref> skupno število italijansko govorečih, skupaj s tistimi, ki jim je drugi jezik, pa je približno 85 milijonov.<ref name="Italian language">[http://www2.le.ac.uk/departments/modern-languages/lal/languages%20at%20lal/italian Italian language] University of Leicester</ref> Italija ima številna regionalna narečja,<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297241/Italian-language |title=Italian language – Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date=3.11.2008 |accessdate=19.11.2009}}</ref> vendar pa so se, vzporedno z razvojem državnega sistema izobraževanja, razlike v pogovornem jeziku v 20. stoletju zmanjšale. V petdesetih in šestdesetih letih je prišlo do hitrejšega poenotenja zaradi gospodarske rasti in vzpona množičnih medijev in televizije (državna radiotelevizija [[RAI]] je pomagala oblikovati standardno italijanščino).
 
Pravno je priznanih več manjšinskih jezikov: [[albanščina]], [[katalonščina]], [[nemščina]], [[grščina]], [[slovenščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[Dolina Aoste#Jezik|frankoprovansalščina]], [[furlanščina]], [[ladinščina]], [[okcitanščina]] in [[Sardinija (dežela)#Jezik|sardinščina]] (Zakon št. 482 z dne 15. december 1999).<ref>{{navedi splet|title=Legge 15 Dicembre 1999, n. 482 "Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche " pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 297 del 20 dicembre 1999|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm|publisher=Italian Parliament|accessdate=2.12.2014}}</ref> Francoščina je so-uradni jezik v [[Dolina Aoste|Dolini Aoste]] - čeprav gre v resnici za frankoprovansalščino.<ref>[L.cost. 26 febbraio 1948, n. 4, Statuto speciale per la Valle d'Aosta</ref> Nemščina ima isti status v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]], poleg nje pa tudi ladinščina v nekaterih delih [[Bolzano (pokrajina)|te pokrajine]] in v nekaterih delih sosednjega [[Trento (pokrajina)|Trentina]].<ref>L.cost. 26 febbraio 1948, n. 5, Statuto speciale per il Trentino-Alto Adige</ref> Slovenščina je so-uradni jezik v pokrajinah [[Tržaška pokrajina|Trst]], [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] in [[Videmska pokrajina|Videm]].<ref>L.cost. 31 gennaio 1963, n. 1, Statuto speciale della Regione Friuli Venezia Giulia]</ref>
 
Med manjšinske jezike niso vključena takoimenovana »italijanska narečja«, ki so [[emilijanščina]], [[ligurščina]], [[lombardščina]], [[napoletanščina]], [[piemontščina]], [[romanjolščina]], [[beneščina]] in [[Sicilija (dežela)#Jezik|sicilščina]]. Že uradno poimenovanje te skupine daje razumeti, da jih Italijanska republika pravno ne priznava kot samostojne jezike, čeprav so nekateri izmed njih, na primer sicilščina, popolnoma razvite in zgodovinsko avtohtone govorice. Niti ni zadostni razlog za vključitev teh jezikov med manjšinske jezike njihov ne-italski izvor, kot na primer v slučaju lombardščine, ki je galo-romanski jezik.
 
Zaradi občutnega priseljevanja zadnjih let ima Italija številne prebivalce, katerih materni jezik ni italijanščina. Po [[Istat |italijanskem državnem inštitutu za statistiko]] je [[romunščina]] najpogostejši materni jezik med tujimi prebivalci v Italiji: skoraj 800.000 ljudi govori kot prvi jezik romunščino (21,9 % vseh tujih prebivalcev, starih 6 let in več). Drugi prevladujoči materni jeziki so [[arabščina]] (govori jo več kot 475.000 ljudi; 13,1 % tujih prebivalcev), albanščina (380.000 oseb) in [[kitajščina]] (255.000 ljudi). Drugi jeziki v Italiji so med drugim [[ukrajinščina]], [[hindi]], [[poljščina]] in [[tamilščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.istat.it/en/archive/129304|title=Linguistic diversity among foreign citizens in Italy |publisher=ISTAT|accessdate=27.7.2014}}</ref>
 
=== Vera ===
{{Main | Vera v Italiji}}
 
[[Slika:San Giovanni in Laterano - Rome.jpg|thumb|[[Bazilika Janeza Laterana]], [[katedrala]] [[rimske škofije]] in eden od [[papež]]evih sedežev]]
 
Italijanska ustava določa, da so vse religije enakopravne, kar uvršča Italijo med [[laik|laične]] države, to je tiste, ki se niso opredelile za uradno [[državna religija|državno religijo]], vendar je večina državljanov rimokatoliške vere.<ref>{{cite news|title=Catholicism No Longer Italy`s State Religion|url=http://articles.sun-sentinel.com/1985-06-04/news/8501220260_1_italian-state-new-agreement-church|accessdate=7.9.2013|newspaper=Sun Sentinel|date=4.6.1985}}</ref> V letu 2010 je delež Italijanov, ki se istovetijo s katoliško vero, znašal 81,2 %.<ref>{{navedi splet|title=The Global Catholic Population|url=http://www.pewforum.org/2013/02/13/the-global-catholic-population/|publisher=Pew Research Center|accessdate=24.8.2014}}</ref>, od katerih 30,6 % aktivnih, medtem ko je bilo 18,5 % laikov (nereligioznih oseb)<ref> Eurispes: ''Rapporto Italia 2010''</ref>.
 
Državna ustava se za odnose z Vatikanom in rimokatoliško cerkvijo sklicuje na [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] s Kraljevino Italijo. Ti sporazumi so bili podpisani leta 1929 in so bili zadnjič izpopolnjeni leta 1984 s tako imenovanim Novim konkordatom, ki je samo prilagodil obstoječo zakonodajo republiškim razmeram. Lateranski sporazumi vključujejo medsebojno priznanje državnosti in meje, finančno vojno odškodnino Vatikanu in ''[[konkordat]]''. ''Konkordat'' (sporazum) je podrobna ureditev odnosov med Italijo in rimokatoliško cerkvijo. Z drugimi verskimi ustanovami ima Italija podobne ''konkordate'', imenovane ''dogovori''.
 
Manjšinske krščanske vere v Italiji so med drugim [[Pravoslavje|pravoslavne]], [[Valdezijanci|valdezijanske]] in [[protestantstvo|protestantske]] skupnosti. Po oceni je v letu 2011 v Italiji živelo 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, ali 2,5 % prebivalstva;<ref>{{navedi knjigo|last1=Leustean|first1=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|date=2014|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-68490-3|page=723}}</ref> 0,5 milijona [[binkoštniki|binkoštnih]] kristjanov in [[evangeličani|evangeličanov]] (od tega je 0,4 milijona vernikov članov [[skupščine Boga|božjih skupnosti]]), 235.685 [[Jehove priče|Jehovih prič]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.cesnur.org/religioni_italia/t/testimoni_geova_02.htm |title=Le religioni in Italia: I Testimoni di Geova |trans-title=Religije v Italiji: Jehovove priče|publisher=Center for Studies on New Religions |accessdate=30.5.2011}} {{ikona it}}</ref> 30.000 valdezijancev,<ref>{{navedi splet|url=http://www.chiesavaldese.org/pages/storia/dove_viviamo.php |title=Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches)|publisher=Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches |accessdate=30.5.2011}} {{ikona it}}</ref> 25.000 [[adventisti|adventistov]], 22.000 [[Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni|svetnikov poslednjih dni]], 15.000 baptistov (in okoli 5.000 svobodnih baptistov), 7.000 [[Luteranci|luterancev]], 4.000 [[Metodisti|metodistov]] (povezanih z Valdezijansko cerkvijo).<ref>{{navedi splet|url=http://www.oikoumene.org/en/member-churches/regions/europe/italy/evangelical-methodist-church-in-italy.html |title=World Council of Churches – Evangelical Methodist Church in Italy |publisher=World Council of Churches |accessdate=30.10.2010}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref>
 
Ena od najstarejših, v Italiji uveljavljenih manjšinskih veroizpovedi je [[judovstvo]], Judje, ki so živeli v starodavnem Rimu že pred Kristusovim rojstvom. Stoletja dolgo so Judje, izgnani iz drugih držav, predvsem Španije, bili dobrodošli v Italiji. Vendar pa je v [[Holokavst]]u približno 20 % italijanskih Judov izgubilo življenje.<ref name=isbn0553343025>{{navedi knjigo|author=Dawidowicz, Lucy S.|title=The war against the Jews, 1933–1945|publisher=Bantam Books|location=New York|year=1986|isbn=0-553-34302-5|page=403}}</ref> Zaradi tega pomora in izseljevanja pred in po drugi svetovni vojni je v Italiji ostala le majhna skupnost okrog 28.400 Judov.<ref>{{navedi splet|title=THE JEWISH COMMUNITY OF ITALY Unione delle Comunita Ebraiche Italiane|url=http://www.eurojewcong.org/communities/italy.html|publisher=The European Jewish Congress|accessdate=25.8.2014}}</ref>
[[Slika:Torino italian synagogue.JPG|250px|right|thumb|Notranjost sinagoge v [[Torino|Turinu]].]]
 
Vse večje priseljevanje zadnjih dveh desetletij je spremljalo vse večje število nekrščanskih ver. V letu 2010 je v Italiji živelo 1,6 milijona muslimanov, kar pomeni 2,6 odstotka prebivalstva.<ref>{{navedi splet|title=The Global Catholic Population|url=http://www.pewforum.org/2011/01/27/future-of-the-global-muslim-population-regional-europe//|website=pewresearch.org|publisher=Pew Research Center|accessdate=24.8.2014}}</ref> Poleg tega je najti več kot 200.000 privrženci veroizpovedi s poreklom iz indijske podceline, med njimi kakih 70.000 [[Sikhi|Sikhov]] z 22 [[gurdwara|hurdawarami]] po vsej državi,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nriinternet.com/EUROPE/ITALY/2004/111604Gurdwara.htm |title=NRI Sikhs in Italy |publisher=Nriinternet.com |date=15.11.2004 |accessdate=30.11.2010}}</ref> 70.000 [[hindu]]jcev in 50.000 [[Budizem|budistov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.buddhismo.it/ente.htm |title=Unione Buddhista Italiana – UBI: L'Ente |publisher=Buddhismo.it |date=18.8.2009 |accessdate=30.10.2010}}</ref> Leta 2005 je v Italiji po oceni živelo 4.900 [[bahá'í]]jev.<ref name="WCE-05">{{navedi splet|title = Most Baha'i Nations (2005)|work = QuickLists > Compare Nations > Religions >|publisher = The Association of Religion Data Archives|year = 2005| url =http://www.thearda.com/QuickLists/QuickList_40c.asp|accessdate =30.1.2010}}</ref>
 
Italijanska država, kot ukrep za zaščito verske svobode, odvaja delež dohodnine priznanim verskim skupnostim, v skladu z režimom »Osem promilov« (''Otto per mille''). Donacije so dovoljene za krščanske, judovske, budistične in hindujske skupnosti, islam pa je še vedno izključen, ker muslimanske skupnosti še niso podpisale konkordata z italijansko državo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Religion/?id=3.1.880028077 |title=Italy: Islam denied income tax revenue - Adnkronos Religion |publisher=Adnkronos.com |date=7.4.2003 |accessdate=2.6.2013}}</ref> Zavezanci, ki religij ne želijo financirati, prispevajo svoj delež v državni sistem blaginje.<ref>[http://documenti.camera.it/Leg16/dossier/Testi/BI0350.htm#_Toc278992388 Camera dei deputati Dossier BI0350]. Documenti.camera.it (10.3.1998). Pridobljeno 12.7.2013.</ref>
 
=== Izobraževanje ===
{{Main | Izobraževanje v Italiji}}
 
[[Slika:Archiginnasio ora blu Bologna.jpg|thumb|[[Univerza v Bologni]], ustanovljena leta 1088, je najstarejša akademska institucija na svetu.]]
 
Izobraževanje je v Italiji brezplačno in obvezno za starost 6-16 let <ref>{{navedi splet|url=http://www.camera.it/parlam/leggi/06296l.htm |title=Law 27 December 2007, n.296|publisher=Italian Parliament|accessdate=30.9.2012}}</ref>. Sestoji iz petih faz:
* vrtec (''Scuola dell'infanzia'' (pogovorno: ''Asilo'')) – 3 leta, neobvezen;
* osnovna šola (''Scuola primaria'' (pogovorno: ''Scuola elementare'') – 5 let, obvezna;
* nižja srednja šola (''Scuola secondaria di primo grado'' (pogovorno: ''Scuola media'')) – 3 leta, obvezna;
* srednja šola (''Scuola secondaria di secondo grado'' (pogovorno: ''Scuola superiore'')) - 5 let, prvi dve obvezna;
* univerza (''Università'' in ''Scuola superiore'').<ref>{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_20072008_EN_Complete.pdf |title=&#124; Human Development Reports |publisher=Hdr.undp.org |date= |accessdate=18.1.2014}}</ref> ''Scuole superiori'' so državne institucije enakopravne univerzam, ki zagotavljajo višjo stopnjo izobraževanja in raziskav na podiplomski ali post-doktorski ravni.
[[Slika:Borromini SantIvo.jpg|thumb|left|upright|[[Rimska univerza La Sapienza|Univerza Sapienza]] v Rimu je po številu vpisanih največja univerza v Evropi.<ref>http://www.uniroma1.it/ateneo/chi-siamo</ref>]]
 
Italija gosti široko paleto univerz, šol in akademij. [[Univerza v Bologni]], ustanovljena leta 1088, je verjetno najstarejša na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://virtualglobetrotting.com/map/universit-di-bologna-oldest-university-in-the-world/|title=Università di Bologna (oldest university in the world)|publisher=Virtual Globetrotting |date=21.10.2006 |accessdate=27.10.2009}}</ref> Leta 2009 je bila Univerza v Bologni glede na razvrstitveno lestvico univerz po [[Times]]u edina italijanska izobraževalna ustanova med prvimi 200 univerzami na svetu. Milanska [[Univerza Bocconi]] se (zlasti zaradi svojega programa [[MBA]]) na [[The Wall Street Journal|lestvici WSJ]] nahaja na 17. mestu po priljubljenosti med večjimi mednarodnimi podjetji.<ref>{{navedi splet|url=http://mba.sdabocconi.it/home/main.php?id=12001&ym=2007-09 |title=Conferenze, ospiti, news ed eventi legati agli MBA della SDA Bocconi – MBA SDA Bocconi |publisher=SDA Bocconi |accessdate=30.10.2010}}</ref> Tudi [[Forbes]] je uvrstil Bocconi na prvo mesto na svetu v kategoriji »Kaj dobite za svoj denar«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080508020611/http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc |archivedate=8.5.2008 |title=Gatech :: OIE :: GT Study Abroad Programs |publisher=Web.archive.org |accessdate=30.10.2010}}</ref> Maja 2008 je Bocconi na listi [[Financial Times]] prehitel več slovitih poslovnih šol in se uvrstil na 5. mesto v Evropi in na 15. mesto na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.corriere.it/vivimilano/cronache/articoli/2008/05_Maggio/12/sda_bocconi.shtml |title=Sda Bocconi supera London Business School – ViviMilano |publisher=Corriere della Serra |date=12.11.2008 |accessdate=30.10.2010}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref>
 
Med vrhunske univerze spadata tudi [[Politecnico di Milano]], ki je leta 2011 bil na 48. mestu na svetu med tehničnimi univerzami<ref name=qs1>{{navedi splet|title=Politecnico di Milano - QS World University Rankings|url=http://www.topuniversities.com/institution/politecnico-di-milano|publisher=topuniversities.com|accessdate=8.2.2012}}</ref>, ter [[Rimska univerza La Sapienza|La Sapienza]] v Rimu (leta 2005 na 33. mestu v Evropi<ref>{{navedi splet|url=http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080430202044/http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm|archivedate=30.4.2008 |title=Top 100 European Universities |publisher=Arwu.org |accessdate=27.10.2009}}</ref> in na 150. mestu na svetu<ref>{{navedi splet|url=http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm |title=ARWU2008 |publisher=Arwu.org |accessdate=27.10.2009 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080822033350/http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm |archivedate = 22.8.2008}}</ref>). Leta 2013 je po Centru za svetovne uvrstitve univerz La Sapienza bila na 62. mestu na svetu in na prvem mestu v Italiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cwur.org/top100.html|title=top100|publisher=Center for World University Rankings| year=2013 | accessdate=17.7.2013}}</ref> [[Milanska univerza]] (katere raziskovalne in izobraževalne dejavnosti so po dolgih letih razcveta začele dobivati mednarodna priznanja) je edina italijanska članica Lige evropskih raziskovalnih univerz (LERU), skupine okoli dvajsetih raziskovalno intenzivnih evropskih univerz. Dosegla je tudi druga odličja, kot je 1. mesto v Italiji in sedmo mesto v Evropi (lestvica ''Universiteit Leiden'').
 
Po ''National Science Indicators'' (1981-2002), to je po podatkovni bazi člankov in njihovih citatov za več kot 90 držav, ki jo vzdržuje ''Research Services Group'', je Italija nad povprečjem (v smislu števila člankov z vsaj enim avtorjem iz Italije) v [[kozmologija|vesoljski znanosti]] (9,75 % od prispevkov po svetu izvira iz Italije), [[matematika|matematiki]] (5,51 %), [[računalništvo|računalništvu]], [[nevrologija|nevroloških znanostih]] in [[fizika|fiziki]]; najnižja, vendar še vedno nekoliko nad svetovnim povprečjem, je plodnost italijanske znanosti v [[družboslovje|družboslovju]], [[psihologija|psihologiji]] in [[psihiatrija|psihiatriji]] ter ekonomiji in poslovnih vedah.<ref name="sci" >{{navedi splet|author=Nancy Imelda Schafer, ISI |url=http://in-cites.com/research/2003/june_9_2003-1.html |title=SCI-BYTES: Science in Italy, 1998–2002 |publisher=In-cites.com |accessdate=27.1.2010}}</ref>
 
Na dvojezičnem območju [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] je omogočeno obiskovanje vrtcev in šol, kjer izobraževalni proces poteka popolnoma ali delno v slovenščini, vendar se dosegljivi obseg šolstva spreminja glede na pokrajino. Na Tržaškem so na razpolago vrtci in šole prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. Na Goriškem je slovenščina učni jezik v vrtcih in šolah prve stopnje (osnovnih). V Benečiji je samo [[dvojezična šola Pavla Petričiča]] v Špetru, kjer se pouk vrši izmenično v enem in drugem jeziku.<ref name="mšš">{{navedi splet |url=http://www.zrss.si/pdf/230911105909_slovenska_sola_v_it-_predstavitev.pdf |title=SLOVENSKA ŠOLA V ITALIJI Nekdaj in danes |accessdate=25.8.2015 |date=januar 2009 |work=Zavod RS za šolstvo }}</ref>
Poudariti je treba, da so omenjene šole s slovenskim učnim jezikom ''državne šole'', torej popolnoma enakovredne italijanskim in so vezane na italijanski učni program.
 
=== Zdravstvo ===
{{Main|Zdravstvo v Italiji}}
[[File:Ospedale Santa Chiara Trento.JPG|thumb|right|Bolnišnica v [[Trento|Trentu]]; [[Južna Tirolska]] je regija z najbolj učinkovitim zdravstvom.]]
 
Italijanska država ima univerzalen sistem javnega zdravstvenega varstva od leta 1978 dalje.<ref name="dev.prenhall_a">{{navedi splet|url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/health.html |title=Italy – Health |publisher=Dev.prenhall.com |accessdate=2.8.2010}}{{dead link|date=januar 2014}}</ref> Zdravstveno varstvo je pri tem zagotovljeno vsem državljanom in prebivalcem kot kombinacija javnega in zasebnega zavarovanja. Javni del je ''Servizio Sanitario Nazionale'' v okviru [[minister za zdravje Italijanske republike|Ministrstva za zdravje]], ki ga upravlja [[pokrajine Italije|regionalna administracija]]. Izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2008 v Italiji predstavljali več kot 9,0 % državnega BDP, kar je nekoliko nad povprečjem držav [[OECD]], ki znaša 8,9 %.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/dataoecd/45/52/38979929.pdf|title=OECD Health Data 2008 How Does Italy Compare|publisher=OECD|year=2008}}{{Dead link|date=december 2009}}</ref>
 
Italija se je z vidika zdravstvenega varstva leta 2000 uvrstila na drugo mesto na svetu,<ref name="dev.prenhall_a" /><ref name="photius.com" >{{navedi splet|url=http://www.photius.com/rankings/healthranks.html |title=The World Health Organization's ranking of the world's health systems |publisher=ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis) |accessdate=27.10.2009}}</ref> in v letu 1997 je imela v svetovnem merilu tretje najbolj učinkovito zdravstveno varstvo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.photius.com/rankings/world_health_performance_ranks.html |title=Health system attainment and performance in all Member States |publisher=ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis) |accessdate=27.10.2009}}</ref> Italija je bila leta 2013 na osmem mestu na svetu glede na [[pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]].<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.main.688?lang=en |title=WHO Life expectancy | publisher=WHO | accessdate=1.6.2013}}</ref> Kot mnogo drugih zahodnih držav se tudi Italija sooča s povečanim deležem pretežkih in [[debelost|debelih]] ljudi, saj 34,2 % Italijanov sebe označuje kot prekomerno težke, 9,8 % pa kot debele.<ref name=IOTF2008>{{navedi splet |url=http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf |archiveurl=http://www.webcitation.org/5lwMsu50m |archivedate=11.12.2009 |title=Global Prevalence of Adult Obesity |format=PDF |work=International Obesity Taskforce |accessdate=29.1.2008}}</ref> V letu 2008 je delež dnevnih kadilcev je bil 22 %.<ref name="MPOWER 2008 pp=267–288">{{Navedi knjigo |last=World Health Organization |url=http://www.who.int/entity/tobacco/mpower/mpower_report_full_2008.pdf |format=PDF |title=WHO Report on the Global Tobacco Epidemic, 2008: the MPOWER package |accessdate=1.1.2008 |year=2008 |isbn=978-92-4-159628-2 |publisher=World Health Organization |pages=267–288}}</ref> Kajenje na javnih mestih, vključno s kavarnami, restavracijami, nočnimi klubi in pisarnami, je od leta 2005 dalje omejeno na ločene, prezračevane prostore.<ref name="Deutsche Welle 10 01">{{cite news| url= http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1453590,00.html| title= Smoking Ban Begins in Italy| publisher= Deutsche Welle| date= 10.1.2005| accessdate=avgust 2010}}</ref>
 
== Kultura ==
{{Main|Kultura v Italiji}}
{{multiple image
|align=right|direction=vertical|width=190
|image1=Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|190
|caption1=[[Kolosej]] v [[Rim]]u, zgrajen v letih 70-80 našega štetja, velja za eno največjih del [[Arhitektura|arhitekture]] in [[gradbeništvo|gradbeništva]].
|image2=Venezia-punta della dogana.jpg|190
|caption2=Mesto [[Benetke]], zgrajeno na 117 otokih
|image3=Pisa Duomo.jpg|190
|caption3=Nagnjeni stolp in katedrala v Pisi
|image4= CasertaNorthernAspect.jpg
|caption4= Kraljeva palača v Caserti|190
}}
Italija, dolga stoletja politično in geografsko razdeljena, je razvila in oblikovala edinstveno kulturo, z množico regionalnih običajev in lokalnih centrov moči ter [[pokroviteljstvo|pokroviteljstev]].<ref>{{navedi knjigo|last=Killinger|first=Charles|title=Culture and customs of Italy|year=2005|publisher=Greenwood Press|location=Westport, Conn.|isbn=0313324891|page=3|edition=1.}}</ref> V srednjem veku in v renesansi so številni veličastni dvori tekmovali drug z drugim za naklonjenost najboljših arhitektov, umetnikov in učenjakov, ki so nam vsem zapustili neverjetno bogato zapuščino [[spomenik]]ov, [[Slika|slik]], [[Glasba|glasbe]] in [[Literatura|literature]].<ref>{{navedi knjigo|last=Cole|first=Alison|title=Virtue and magnificence: art of the Italian Renaissance courts|year=1995|publisher=H.N. Abrams|location=New York|isbn=0810927330}}</ref>
 
V Italiji si lahko ogledamo bogate umetniške, kulturne in literarne zbirke iz različnih obdobij. Toliko krajev in [[Unescova svetovna dediščina|znamenitosti na seznamu UNESCO]] kot v Italiji ni v nobeni drugi državi na svetu. Država je zaradi tega imela širok kulturni vpliv v svetu, pa tudi zato, ker je med izseljenci po svetu najti številne Italijane. Poleg tega ima dežela po splošni oceni več kot sto tisoč spomenikov vseh mogočih vrst (kot so muzeji, palače, zgradbe, kipi, cerkve, umetnostne galerije, vile, fontane, zgodovinske hiše in arheološke razvaline).<ref name="Eyewitness Travel 2005, pg. 19">Eyewitness Travel (2005), str. 19</ref>
 
=== Arhitektura ===
{{Main|Italijanska arhitektura}}
Italija se ponaša s številnimi in raznolikimi [[Arhitektura|arhitekturnimi]] slogi, ki jih ne moremo razvrstiti samo po obdobjih, temveč tudi - glede na delitve Italije v več regionalnih držav do leta 1861 - po pokrajinah. Tako je ustvarila zelo raznoliko in združevalno paleto arhitekturnih modelov.
 
Italija je znana po svojih vidnih arhitekturnih dosežkih,<ref>[http://www.justitaly.org/italy/italy-architecture.asp Architecture in Italy], ItalyTravel.com</ref> kot je na primer gradnja [[lok (arhitektura)|lok]]ov, [[kupola|kupol]] in podobnih struktur v antičnem Rimu, od konca 14. do 16. stoletja je bila zibelka [[renesančna arhitektura |renesančnega gibanja v arhitekturi]]; Italija je domovina [[Andrea Palladio |paladijevske arhitekture]], to je sloga, ki je navdihoval nastanek in razvoj [[Neoklasicizem|neoklasicistične]] arhitekture in vplival na načrte, po katerih je od konca 17. do začetka 20. stoletja plemstvo in kasneje premožno meščanstvo po vsem svetu, zlasti v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, gradilo svoje podeželske dvorce. Nekaj najboljših del zahodne arhitekture, kot je na primer [[Kolosej]], [[Milanska stolnica]] in [[Firenška stolnica]], [[poševni stolp v Pisi]] in stavbarstvo v [[Benetke|Benetkah]], si lahko ogledamo v Italiji.
 
Italijanska arhitektura je zelo vplivala tudi na arhitekturo po svetu. Britanski arhitekt [[Inigo Jones]] je, zgledujoč se po načrtih italijanskih stavb in mest in umetninah Andrea Palladija, prenesel ideje italijanske renesančne arhitekture 17. stoletja v Anglijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/jones_inigo.shtml |title=History - Historic Figures: Inigo Jones (1573 - 1652) |publisher=BBC |date=1.1.1970 |accessdate=12.3.2013}}</ref> [[Italijanska arhitektura]], popularna v tujini, je od 19. stoletja dalje opis tuje arhitekture v italijanskem slogu, še posebej po renesančnem vzoru.
 
=== Upodabljajoča umetnost ===
{{Main|Italijanska umetnost}}
 
[[Slika:Leonardo da Vinci (1452-1519) - The Last Supper (1495-1498).jpg|thumb|left|''Zadnja večerja'': slika Leonarda da Vincija, enako slavna kot je ''Mona Liza'', najbolj poznan, največkrat kopiran in parodiran portret vseh časov.<ref> [[Vitruvij]]ev človek je »ikona«, ki jo je najti na številnih straneh: [http://www.italian-renaissance-art.com/Vitruvian-Man.html Vitruvijev človek], [http://artpassions.com/art/1109-Fine-Art-Classics/0000067329-Leonardo-Da-Vinci-Vitruvian-Man.html Fine Art Classics], [http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=403230&sectioncode=26 Ključne slike v zgodovini znanosti]; [http://www.ingenious.org.uk/read/identity/bodyimage/Curiosityanddifference/ Radovednost in razlika]; [http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2006/aug/30/art1 The Guardian: "Ta pravi" Da Vinci kod]</ref>]]
 
Zgodovina italijanske upodabljajoče umetnosti je del zgodovine zahodnega slikarstva. [[Rimska umetnost]] je bila pod vplivom Grčije, delno jo lahko razumemo kot potomko starogrške umetnosti. Rimsko slikarstvo pa ima pomembne edinstvene značilnosti. Edine ohranjene rimske slike so stenske poslikave, mnoge od njih v vilah v [[Kampanija|Kampaniji]] v južni Italiji. Te slike lahko razvrstimo v štiri glavne slog« ali obdobja,<ref>{{navedi splet |url=http://www.art-and-archaeology.com/roman/painting.html |title=Roman Painting |publisher=art-and-archaeology.com}}</ref> in vsebujejo že prve primere [[trompe l'oeil]], psevdo perspektive in čistega krajinarskega slikarstva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accd.edu/sac/vat/arthistory/arts1303/Rome4.htm |title=Roman Wall Painting |publisher=accd.edu}}</ref>
 
Slikanje na leseno podlago postane bolj pogosto med obdobjem [[romanika|romanske]] pod občutnim vplivom bizantinske umetnosti. Proti sredini 13. stoletja postaneta [[srednjeveška umetnost]] in [[gotsko slikarstvo]] bolj realistična, v delih [[Cimabue|Cimabua]] in nato njegovega učenca [[Giotto di Bondone|Giotta]] je čutiti znake zanimanja za prostor in perspektivo. Od Giotta dalje so najboljši slikarji tudi kompozicijsko veliko svobodnejši in iznajdljivejši.
 
[[Slika:Michelangelo's Pieta 5450 cut out black.jpg|thumb|190px|[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]] - [[Michelangelo]]]]
 
[[Italijansko renesančno slikarstvo|Italijanska renesansa]] je po splošnem mnenju zlata doba slikarstva. Nekje od 14. stoletja dalje pa do sredine 17. stoletja je imela velik vpliv tudi izven dandanašnje Italije. Italijanski umetniki, kot so [[Paolo Uccello]], [[Fra Angelico]], [[Masaccio]], [[Piero della Francesca]], [[Andrea Mantegna]], [[Filippo Lippi]], [[Giorgione]], [[Tintoretto]], [[Sandro Botticelli]], [[Leonardo da Vinci]], [[Michelangelo Buonarroti]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Giovanni Bellini]] in [[Tizian]] so z uporabo [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]], s študijem [[anatomija|anatomije]] in skladnosti, slikarstvo dvignili na višjo raven, prav tako tudi z razvojem izjemno prefinjenih risarskih in slikarskih tehnik. Michelangelo je bil aktiven kipar od približno 1500 do 1520, njegove velike mojstrovine so med drugimi ''David'', ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' in ''Mojzes''. Drugi vidnejši renesančni kiparji so [[Lorenzo Ghiberti]], [[Luca Della Robbia]], [[Donatello]], [[Filippo Brunelleschi]], [[Andrea del Verrocchio]].
 
V 15. in 16. stoletju je [[visoka renesansa]] rodila stilizirano umetnost, znano kot [[manierizem]]. Namesto uravnoteženih kompozicij in premišljene uporabe perspektive, ki je bila značilna za umetnost na pragu 16. stoletja, so manieristi iskali nestabilnost, zvijačo in dvoumnost. Umirjene obraze in geste, ki jih srečamo na slikah Piera della Francesca in ''Mirne Device'' Rafaela, nadomestijo nemirni izrazi [[Pontormo|Pontorma]] in čustvena napetost [[El Greco|El Greca]]. V 17. stoletju je med največjimi slikarji italijanskega [[barok| baroka]] najti imena kot so [[Caravaggio]], [[Annibale Carracci]], [[Artemisia Gentileschi]], [[Mattia Preti]], [[Carlo Saraceni]] in [[Bartolomeo Manfredi]]. Pozneje, v 18. stoletju, je italijanski [[Rokoko|rokoko]] z umetniki, kot sta [[Giovanni Battista Tiepolo]] in [[Canaletto]], navdihoval predvsem francoski rokoko, saj je bila Francija mati tega sloga. Italijanski neoklasicistično kiparstvo se je v aktih [[Antonio Canova|Antonia Canove]] osredotočal na idealizirane značilnosti gibanja.
 
V 19. stoletju so omembe vredni romantični slikarji [[Francesco Hayez]], [[Giuseppe Bezzuoli]] in [[Francesco Podesti]]. [[Impresionizem]] so iz Francije v Italijo prinesli ''Macchiaioli'', ki sta jih vodila [[Giovanni Fattori]] in [[Giovanni Boldini]]; [[Realizem v umetnosti|Realizem]] sta zastopala [[Gioacchino Toma]] in [[Giuseppe Pellizza da Volpedo]]. V 20. stoletju je [[futurizem]], predvsem z deli [[Umberto Boccioni|Umberta Boccionija]] in [[Giacomo Balla|Giacoma Balle]], Italijo vrnil na mesto, pomembno za umetniški razvoj v slikarstvu in kiparstvu. Futurizmu so sledile metafizične slike [[Giorgio de Chirico|Giorgia de Chirica]], ki so močno vplivale na [[nadrealizem|nadrealiste]] in kasnejše generacije umetnikov.
 
=== Literatura in gledališče ===
{{Main | Italijanska književnost}}
[[Slika:DanteDetail.jpg|thumb|right|[[Dante Alighieri|Dante]], med goro [[Vice]] in mestom Firence, kaže slavni začetni verz Božanske komedije ''Nel mezzo del cammin di nostra vita'' - detajl s slike [[Domenico di Michelino|Domenica di Michelino]] iz leta 1465.]]
 
Temelj sodobnega [[italijanščina|italijanskega jezika]] je zasluga [[Firence|florentinskega]] pesnika [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]], čigar največje delo, [[Božanska komedija]], šteje med najodličnejša literarna dela evropskega [[srednji vek|srednjega veka]]. Cenjenih literarnih osebnosti ima Italija v izobilju, med njimi so [[Giovanni Boccaccio]], [[Giacomo Leopardi]], [[Alessandro Manzoni]], [[Torquato Tasso]], [[Ludovico Ariosto]] in [[Francesco Petrarca |Petrarca]], katerega najbolj znano umetniško orodje, [[sonet]], je rojeno v Italiji.<ref>Ernest Hatch Wilkins, ''The invention of the sonnet, and other studies in Italian literature'' (Rome: Edizioni di Storia e letteratura, 1959), 11–39</ref> Med sodobnimi pisci je svetovno znan pisatelj [[Umberto Eco]], v tuje jezike pa so prevedena tudi dela slovenskega zamejskega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]. Za Slovence so pomembni tudi [[Slovenska manjšina v Italiji#Znane osebnosti|drugi znani zamejski Slovenci]].
 
Omembe vredni [[Filozofija|filozofi]] so med drugim [[Giordano Bruno]], [[Marsilio Ficino]], [[Niccolò Machiavelli]] in [[Giambattista Vico]]. Sodobne literarne osebnosti in Nobelovi nagrajenci so nacionalistični poet [[Giosuè Carducci]] leta 1906, pisatelj realist [[Grazia Deledda]] leta 1926, sodobni gledališki avtor [[Luigi Pirandello]] leta 1936, pesnika [[Salvatore Quasimodo]] (1959) in [[Eugenio Montale]] (1975) in pa satirik ter gledališki avtor [[Dario Fo]] v letu 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://nobelprize.org/nobel_prizes/literature/laureates/|title=All Nobel Prizes in Literature|publisher=Nobelprize.org |accessdate=30.5.2011}}</ref>
 
Roman ''[[Ostržek|Dogodivščine Ostržka]]'' [[Carlo Collodi|Carla Collodija]] iz leta 1883 je po vsem svetu poznana in priljubljena otroška knjiga izpod italijanskega peresa.
 
Italijansko [[gledališče]] je mogoče zasledovati nazaj vse do rimske tradicije, ki je bila pod močnim grškim vplivom; kot pri mnogih drugih literarnih zvrsteh so rimski dramatiki večinoma prilagajali in prevajali iz grščine. [[Seneka|Senekova]] ''Fedra'' je na primer temeljila [[Evripid]]ovi inačici in številne komedije [[Plavt]]a so bile neposredni prevodi del [[Menander|Meandra]]. Od 16. do 18. stoletja je bila priljubljena [[Commedia dell'arte]], to je oblika [[improvizacijsko gledališče|improvizacijskega gledališča]], ki se predvaja še danes. Potujoče skupine igralcev so postavile oder na prostem in zabavale gledalstvo z [[žongliranje]]m, akrobacijami in običajno s šaljivimi igrami na več ali manj isto temo po imenu ''canovaccio'', v katerih so nastopale občinstvu vedno iste in dobro znane osebe. V Trstu deluje tudi [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče]].
 
=== Glasba ===
{{Main | Italijanska glasba}}
[[Slika:GiacomoPuccini.jpg|thumb|upright|[[Giacomo Puccini]], italijanski skladatelj, katerega opere, kot so ''[[La bohème]]'', ''[[Tosca]]'', ''[[Madamme Butterfly]]'' in ''[[Turandot]]'', so najpogosteje izvajana dela v repertoarjih opernih hiš po svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html | title=Quick Opera Facts 2007 | publisher=OPERA America | year=2007 | accessdate=23.4.2007 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061001054025/http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html |archivedate = 1.10.2006}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://opera.stanford.edu/misc/Dornic_survey.html | title=An Operatic Survey | publisher=Opera Glass | author=Alain P. Dornic | year=1995 | accessdate=23.4.2007}}</ref>]]
 
Glasba, najsi bo narodna ali klasična, je vedno igrala pomembno vlogo v italijanski kulturi. Glasbila, ki jih srečamo v klasični glasbi, tako violino in klavir, so izumili v Italiji in številne prevladujoče oblike klasične glasbe, kot so [[simfonija]], koncert in [[sonata]], imajo svoje korenine v novostih italijanskega glasbenega življenja v 16. in 17. stoletju.
 
Najbolj znani italijanski skladatelji so: renesančna skladatelja [[Giovanni Pierluigi da Palestrina |Palestrina]] in [[Claudio Monteverdi|Monteverdi]], baročni skladatelji [[Domenico Scarlatti|Scarlatti]], [[Arcangelo Corelli|Corelli]] in [[Antonio Vivaldi|Vivaldi]], [[Seznamklasičnih skladateljev |klasični skladatelji]] [[Niccolò Paganini |Paganini]] in [[Gioacchino Rossini|Rossini]] ter romantična skladatelja [[Giuseppe Verdi |Verdi]] in [[Giacomo Puccini|Puccini]]. Sodobni italijanski skladatelji, kot sta [[Luciano Berio|Berio]] in [[Luigi Nono (skladatelj)|Nono]], so pomembno vplivali na razvoj [[eksperimentalna glasba|eksperimentalne]] in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]]. Tradicija klasične glasbe je še vedno močna v Italiji, o čemer priča slava njenih neštetih opernih hiš, kot sta [[La Scala]] v Milanu in [[Teatro San Carlo]] v Neaplju, in njenih umetnikov, kot sta pianist [[Maurizio Pollini]] in tenorist [[Luciano Pavarotti]], vendar pa Italijani v enaki meri cenijo svojo cvetočo sceno moderne glasbe.
 
[[Slika:Luciano Pavarotti 15.06.02 cropped2.jpg|thumb|left|[[Luciano Pavarotti]] je bil eden od najbolj znanih [[Tenorist|tenoristov]] vseh časov.]]
 
Italija je tudi znana kot zibelka opere.<ref name="books.google.co.uk" >{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/?id=C37Gq2GagZIC&dq=Italian+opera&printsec=frontcover&q= |title=Italian Opera |publisher=Google Books |date= 29.4.1994|accessdate=20.12.2009|isbn=978-0-521-46643-1|author1=Kimbell, David R. B}}</ref> Italijanska opera naj bi se rodila na začetku 17. stoletja, v italijanskih mestih, kot sta [[Mantova]] in [[Benetke]].<ref name="books.google.co.uk"/> Kasnejša, v 19. in v začetku 20. stoletja nastala dela in skladbe avtohtonih italijanskih skladateljev, kot so [[Rossini]], [[Vincenzo Bellini|Bellini]], [[Gaetano Donizetti|Donizetti]], [[Verdi]] in [[Puccini]], so med najbolj znanimi operami vseh časov, ki jih izvajajo po vsem svetu. Operna hiša [[La Scala]] v Milanu je znana tudi kot ena najboljših na svetu. Med slavnimi italijanskimi opernimi pevci sta tudi [[Enrico Caruso]] in [[Alessandro Bonci]].
 
[[Jazz]], uveden v začetku leta 1920, je prišel v Italijo v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja in naletel med poslušalci na močno oporo; ostal je priljubljen kljub ksenofobični kulturni politiki fašističnega režima. Med danes najbolj opazna središča jazzovske glasbe v Italiji spadajo Milan, Rim in Sicilija. Kasneje, okoli 1970, je Italija bila na čelu gibanja za napredni rock, s skupinami kot sta bila [[Premiata Forneria Marconi]] in [[Goblin (skupina)|Goblin]]. Italija je tudi pomembna za razvoj [[disco]] in [[elektronska glasba|elektronske]] glasbe. Italo disco je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja znan zaradi svojega futurističnega zvoka, uporabe sintetizatorjev in [[bobni|tolkal]], ter je bil eden od prvih razširjenih elektronskih plesnih žanrov.
 
Producenti in pisci besedil, kot je [[Giorgio Moroder]], ki je dobil tri [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]je za svojo glasbo, so zelo vplivali na razvoj elektronske plesne glasbe. Danes je italijanska pop glasba prisotna vsako leto z [[glasbeni festival Sanremo|glasbenim festivalom v Sanremu]], ki je predhodnik tekmovanj [[Eurovision]] in [[Festival dveh svetov]] v [[Spoleto|Spoletu]]. Pevci in pevke, kot je pop diva [[Mina (pevka)|Mina]], klasični ''crossover'' umetnik [[Andrea Bocelli]], dobitnica [[Grammy]]ja [[Laura Pausini]] in pevec [[Eros Ramazzotti]] so dosegali mednarodne uspehe.
 
=== Film ===
{{Glavni|Italijanski film}}
 
Zgodba italijanskega filma se začne le nekaj mesecev po prvih predstavah premičnih slik [[Auguste in Louis Lumière|bratov Lumiere]]. Prvi italijanski film je bil dolg le nekaj sekund, v njem [[papež Leon XIII]] blagoslavlja v kamero. Italijanska filmska industrija se je rodila med letoma 1903 in 1908 z ustanovitvijo neštetih podjetij, med katerimi Cines, Ambrosio Film, Itala Film, Milano Film in veliko drugih. Izdelki teh prvih podjetij so hitro dosegli spodobno raven kakovosti in kmalu so jih začeli prodajali izven Italije. [[Benito Mussolini]] je kaj kmalu uvidel mediatične možnosti filma in ga je na široko izkoristil za fašistično propagando. Leta 1937 je ustanovil filmske studie [[Cinecittà]] <ref>{{navedi splet|url=http://ccat.sas.upenn.edu/italians/resources/Amiciprize/1996/mussolini.html |title=The Cinema Under Mussolini |publisher=Ccat.sas.upenn.edu |accessdate=30.10.2010}}</ref>, ki so bili po koncu druge svetovne vojne osnova italijanske filmske industrije in so še danes mednarodno pomemben kompleks odrov in scenarijev.
 
Od srede 1940-ih do začetka 1950-ih je trajal razcvet neorealizma v filmu, ki je odseval težke čase v povojni Italiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/encyclopedia/Independent-Film-Road-Movies/Neorealism-HISTORICAL-ORIGINS-OF-ITALIAN-NEOREALISM.html |title=Historical origins of italian neorealism – Neorealism – actor, actress, film, children, voice, show, born, director, son, cinema, scene |publisher=Filmreference.com |accessdate=7.9.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.criterion.com/explore/6-italian-neorealism |title=Italian Neorealism – Explore – The Criterion Collection |publisher=Criterion.com |accessdate=7.9.2011}}</ref>
 
Italijanski film je bil široko priznan in priljubljen po svetu. Glavni žanri so bili ''italijanska komedija'' (satira italijanske vsakdanjosti), kriminalke in politični filmi. Pomembnejši filmski režiserji tega obdobja so bili [[Vittorio De Sica]], [[Federico Fellini]], [[Sergio Leone]], [[Pier Paolo Pasolini]], [[Luchino Visconti]], [[Michelangelo Antonioni]] in [[Dario Argento]]. Med filmi iz tega časa najdemo dragulje, kot so ''La strada'', ''Il buono, il brutto, il cattivo (1966)'' in ''Tatovi koles''.
Ko si je država v 1950-ih opomogla, je neorealizem začel dobivati rožnat pridih in pojavili so se še drugi filmski žanri, kot sta bila ''peplum'' in za njim ''špageti western'', popularna v 1960-ih in 1970-ih, v 1980-ih pa je prišlo do upadanja v umetniški kakovosti. V zadnjih letih 20. stoletja je bila italijanska scena le občasno deležna mednarodne pozornosti, kljub velikim filmom, kot so ''La vita è bella'' (režija [[Roberto Benigni]]), ''Il postino'' (glavna vloga [[Massimo Troisi]]) in ''La grande bellezza'' (režija [[Paolo Sorrentino]]).
 
=== Šport ===
{{Main|Šport v Italiji}}
[[Slika:Italia82.JPG|thumb|left|''Azzurri'' v 1982 FIFA World Cup (eden od štirih, ki jih je dobila Italija).]]
[[Slika:MilanoShowGirodItalia2009.jpg|thumb|left|250px|''Giro d'Italia'' gre skozi Milano (2009)]]
[[Slika:Motogp rossi 300.jpg|thumb|left|250px|Valentino Rossi, devetkratni motociklistični svetovni prvak v razredu [[Moto GP]]]]
[[Slika:Massa Italian GP 2008.jpg|thumb|left|250px|Felipe Massa v dirkalniku [[Ferrari|Ferrarija]] ([[Velika nagrada Italije]] 2008)]]
Daleč najbolj priljubljen šport v Italiji je [[nogomet]].<ref>{{navedi knjigo|last=Hamil|first=Sean|title=Managing football : an international perspective|year=2010|publisher=Elsevier/Butterworth-Heinemann|location=Amsterdam|isbn=1856175448|page=285|edition=1st ed., dodr.|last2=Chadwick|first2=Simon}}</ref> Italijanska ''Squadra Azzurra'' je zmagala na štirih svetovnih prvenstvih (1934, 1938, 1982 in 2006), trenutno je na tretjem mestu za Nemčijo in Brazilijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fifa.com/worldcup/archive/index.html |title=Previous FIFA World Cups |publisher=FIFA.com |accessdate=8.1.2011}}</ref> Italijanska moštva so osvojila 27 večjih evropskih pokalov, tako da so Italijani najuspešnejši narod v evropskem nogometu, in italijanska krovna liga, Serie A, je po koeficientu UEFA na četrtem mestu v Evropi.
 
Drugi priljubljeni ekipni športi v Italiji so [[odbojka]], [[košarka]] in [[ragbi]]. Italijanski odbojkarski ekipi, moška in ženska, sta pogosto med prvimi štirimi na svetu, in italijanska odbojkarska liga se šteje med najboljše na svetu. Italijanska košarkarska reprezentanca je bila zlata na [[Eurobasket 1983]] in [[EuroBasket 1999]], kot tudi srebrna na [[Poletne olimpijske igre 2004|olimpijskih igrah 2004]]. Italijanska liga (Lega Basket Serie A) na splošno velja za enega izmed najbolj tekmovalnih v Evropi. Ragbi je zelo priljubljen, še posebej na severu države. Italijanska reprezentanca tekmuje v prvenstvu šestih narodov in je reden udeleženec svetovnega ragbi pokala]]. Italija po [[Mednarodni Rugy komite|mednarodnem ragbi komiteju]] spada v prvo ligo.
 
Italija ima dolgo in uspešno tradicijo tudi v individualnih športih. [[Kolesarstvo]] je šport, ki je domač v Italiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Foot|first=John|title=Pedalare! Pedalare!: zgodovina italijanskega kolesarstva|publisher=Bloomsbury|location=London|isbn=978-1408822197|page=312}}</ref> Italijani se lahko ponašajo z več zmagami na [[UCI svetovno prvenstvo|UCI svetovnem prvenstvu]] kot katera koli druga država razen [[Belgija|Belgije]]. [[Giro d'Italia]] je svetovno znana kolesarska dirka na dolge proge v mesecu maju in spada, skupaj s [[Tour de France]] in [[Vuelta España]], med tri velike dirke kolesarjev. [[Alpsko smučanje]] je tudi zelo razširjen šport v Italiji in država, znana po svojih smučiščih, je priljubljen cilj tujih, tudi slovenskih smučarjev.<ref>{{cite news|last=Hall|first=James|title=Italy is best value skiing country, report finds|url=http://www.telegraph.co.uk/travel/travelnews/9697128/Italy-is-best-value-skiing-country-report-finds.html|accessdate=29.8.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=23.11.2012}}</ref> Italijanski smučarji dosegajo dobre rezultate na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijadah]], na [[FIS Alpine Ski World Cup|Svetovnem pokalu]] in na [[svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih prvenstvih]]. [[Tenis]] ima veliko pristašev v Italiji in je na četrtem mestu v državi po priljubljenosti.<ref>{{navedi splet|title=Il tennis e´ il quarto sport in Italia per numero di praticanti|url=http://www.federtennis.it/DettaglioNews.asp?IDNews=55672|publisher=Federazione Italiana Tennis|accessdate=29.8.2013}}</ref> Rimski Masters, prvič odigran leta 1930, je eden izmed najbolj prestižnih teniških turnirjev na svetu. Italijanski profesionalni teniški igralci so [[Davisov pokal]] osvojili leta 1976, [[Pokal federacij]] pa leta 2006 in 2009.
 
Moto športi so prav tako zelo priljubljeni v Italiji. Italija ima daleč največ zmag na svetovnih prvenstvih v motociklizmu. Italijanska ''Scuderia Ferrari'' je najstarejša preživela ekipa v tekmovanjih [[Grand Prix motošport|Grand Prix]], saj sodeluje ves čas od leta 1948 dalje in je po uradni statistiki najuspešnejša [[Formula ena]] ekipa z rekordnim številom trofej - 15 zmag njihovih voznikov in 16 zmag njihovih vozil.
 
Italija je zelo uspešna na [[OI]], kjer sodeluje vse od [[Poletne olimpijske igre 1896|prve olimpijade]] in je doslej na 48 olimpijadah manjkala samo enkrat. Italijanski športniki so do leta 2015 osvojili 522 medalj na poletnih in 106 na zimskih olimpijskih igrah, za skupni izkupiček 628 medalj, od tega 235 zlatih: peti najuspešnejši narod v zgodovini olimpijskih iger in šesti po skupnem številu medalj. Država je dvakrat gostila zimske olimpijske igre (leta [[Zimske olimpijske igre 1956|1956]] in [[Zimske olimpijske igre 2006|2006]]) in enkrat Poletne olimpijske igre (leta [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]]); je med kandidati za [[Poletne olimpijske igre 2024]].
 
=== Moda in oblikovanje ===
{{Main|Italijanska moda|Italijansko oblikovanje}}
[[Slika:Gucci No3.jpg|thumb|left|Gucci deodorant]]
 
Italijanska moda ima dolgoletno tradicijo in velja za eno najpomembnejših v svetu. Milano, Firence in Rim so glavna mesta italijanske mode. Po ''Top Global Fashion Capital Rankings'' 2013 (''Global Language Monitor'') je Rim na šestem mestu na svetu, Milano pa na dvanajstem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.languagemonitor.com/fashion/sorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey/|title=New York Takes Top Global Fashion Capital Title from London, edging past Paris|publisher=Languagemonitor.com |date= |accessdate=25.2.2014}}</ref> Večja imena italijanske mode, kot so [[Gucci]], [[Armani]], [[Prada]], [[Versace]], [[Valentino SpA|Valentino]], [[Dolce & Gabbana]], [[Missoni]], [[Fendi]], [[Moschino]], [[Max Mara]], [[Trussardi]] in [[Ferragamo]], če omenimo le nekatere, se štejejo med najboljše modne hiše na svetu. Tudi modna revija [[Vogue Italia]] je po splošnem mnenju najbolj pomembnejša in najbolj prestižna modna revija na svetu.<ref>{{navedi revijo| url = http://books.google.com/?id=pkeaOOxb_isC&pg=PA16#v=onepage&q=&f=false | title = Your Modeling Career: You Don't Have to Be a Superstar to Succeed | isbn = 9781581150452 | first=Debbie | last = Press | year = 2000}}</ref>
 
Italija je tudi vidna na področju oblikovanja, predvsem notranje opreme, arhitekture, [[industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]] in [[urbanistično načrtovanje|urbanističnega načrtovanja]]. Država je domačija vrste znanih oblikovalcev pohištva, kot sta [[Gio Ponti]] in [[Ettore Sottsass]], in italijanski izrazi, kot sta ''»Bel Disegno«'' in ''»Linea Italiana«'', imajo zagotovljeno mesto v besednjaku notranje arhitekture.<ref>Miller, 2005, str. 486.</ref> Primeri klasičnih izdelkov italijanske bele tehnike in pohištva so med drugim [[Zanussi]]jevi [[pralni stroj]]i in [[hladilnik]]i,<ref name="Insight Guides 2004 p.220">Insight Guides, 2004, str. 220.</ref> divani »New Tone« (Atrium),<ref name="Insight Guides 2004 p.220"/> in post-moderna knjižna omara (Ettore Sottsass), ki ji je vzor [[Bob Dylan]] in njegov ''Stuck Inside of Mobile with the Memphis Blues Again''.<ref name="Insight Guides 2004 p.220"/>
 
Dandanes sta [[Milano]] in [[Torino]] vodilna v državi na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Milano je tudi gostitelj sejma ''Fiera Milano'', največjega sejma za oblikovanje v Evropi.<ref name="wiley.com">{{navedi splet|url=http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0470026839.html |title=Design City Milan |publisher=Wiley |accessdate=3.1.2010}}</ref> Milano gosti tudi pomembna srečanja in prireditve v zvezi z oblikovanjem in arhitekturo, kot so ''»Fuori Salone«'' in ''Salone del Mobile'', v Milanu živijo pomembni oblikovalci, kot so Bruno Munari, Lucio Fontana, Enrico Castellani in Piero Manzoni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.frieze.com/issue/article/milan_turin |title=Frieze Magazine – Archive – Milan and Turin |publisher=Frieze |accessdate=3.1.2010}}</ref>
 
=== Hrana ===
[[Slika:Italian food.JPG|thumbnail|300px|Nekaj od najbolj znanih italijanskih jedi: pica, testenine (it. ''pasta''), sladoled (it. ''gelato'') in kava ''espresso''.]]
 
Sodobna italijanska kuhinja se je razvila čez stoletja družbenih in političnih sprememb, njene korenina pa segajo v 4. stoletje. Italijanska kuhinja je močno zaznamovala etruščanska, grška, rimljanska, bizantinska in židovska kuhinja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.inmamaskitchen.com/ITALIAN_COOKING/rome_Lazio/Rome_LAZIO.html |title=Italian Cooking: History of Food and Cooking in Rome and Lazio Region, Papal Influence, Jewish Influence, The Essence of Roman Italian Cooking |publisher=Inmamaskitchen.com |date= |accessdate=24.4.2010}}</ref> Do znatnih sprememb je prišlo po odkritju [[Novi svet|Novega sveta]], ko so se začeli uveljavljati [[krompir]], [[paradižnik]], [[paprika]] in [[koruza]], ki so sicer sedaj osrednji gradniki italijanske kuhinje, vendar je do širše uporabe prišlo šele v 18. stoletju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.epicurean.com/articles/making-of-italian-food.html |title=The Making of Italian Food...From the Beginning |publisher=Epicurean.com |date= |accessdate=24.4.2010}}</ref><ref>Del Conte, 11-21.</ref> Italijanska kuhinja je poznana po pokrajinski raznolikosti,<ref>{{navedi splet|author=Related Articles |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/718430/Italian-cuisine |title=Italian cuisine - Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date=2.1.2009 |accessdate=24.4.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.indigoguide.com/italy/food.htm |title=Italian Food - Italy's Regional Dishes & Cuisine |publisher=Indigoguide.com |date= |accessdate=24.4.2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rusticocooking.com/regions.htm |title=Regional Italian Cuisine |publisher=Rusticocooking.com |date= |accessdate=24.4.2010}}</ref> širokemu razponu okusov ter velja ena svetovno najbolj priljubljenih kuhinj<ref>{{navedi splet|url=http://travel.cnn.com/explorations/eat/worlds-best-food-cultures-453528 |title=Which country has the best food? |publisher=CNN |date=6.1.2013 |accessdate=14.10.2013}}</ref> z močnim mednarodnim vplivom.<ref>{{navedi splet|last=Freeman |first=Nancy |url=http://www.sallybernstein.com/food/cuisines/us/ |title=American Food, Cuisine |publisher=Sallybernstein.com |date=2.3.2007 |accessdate=24.4.2010}}</ref>
 
Osnovo italijanske kuhinje tvori sredozemska prehrana, bogata s testeninami, ribami in zelenjavo in jo zaznamuje izjemna preprostost in raznolikost, pri kateri veliko jedi sestavlja le štiri do osem sestavin.<ref>The Silver Spoon, 1997. ISBN 88-7212-223-6</ref> Italijanski kuharji se običajno bolj kot skrbni pripravi posvečajo kvaliteti sestavin.<ref>Mario Batali Simple Italian Food: Recipes from My Two Villages (1998), ISBN 0-609-60300-0</ref> Jedi in recepture so pogosteje kot na kuharski domišljiji kuharjev zasnovani na lokalni in družinski tradiciji, zaradi česar so zelo primerni za domačo kuho. To je verjetno eden glavnih razlogov za naraščajočo svetovno priljubljenost italijanske hrane.<ref>{{navedi splet|title=Most Americans Have Dined Outin the Past Month and, Among Type of Cuisine, American Food is Tops Followed by Italian|url=http://www.harrisinteractive.com/vault/HarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf|publisher=Harris interactive|accessdate=31.8.2013}}</ref><ref>{{cite news|last=Kazmin|first=Amy|title=A taste for Italian in New Delhi|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/7ab87234-9214-11e2-851f-00144feabdc0.html#axzz2dZCeLdLg|accessdate=31.8.2013|newspaper=Financial Times|date=26.3.2013}}</ref> Sestavine in jedi se med posameznimi regijami sicer močno razlikujejo.
 
Italija ima v EU največje število zaščitenih tradicionalnih specialitet.<ref>{{navedi splet|last=Keane|first=John|title=Italy leads the way with protected products under EU schemes|url=http://www.bordbia.ie/industryservices/information/alerts/Pages/ItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx|publisher=Bord Bia|accessdate=5.9.2013}}</ref> Siri, mesnine in vina sodijo med glavne sestavine italijanske kuhinje, od katerih mnogi nosi oznako o zaščitenem geografskem poreklu in skupaj s kratko [[Kava|kavo]] (''espresso'') tvorijo pomemben del italijanske prehranske kulture.<ref>{{cite news|last=Marshall|first=Lee|title=Italian coffee culture: a guide|url=http://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/italy/6246202/Italian-coffee-culture-a-guide.html|accessdate=5.9.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=30.9.2009}}</ref> Sladice se naslanjajo na dolgoletno tradicijo združevanja lokalnih okusov, kot so [[Citrus|citrusi]], [[pistacija]] in [[Mandelj|mandlji]], s sladkimi siri, kot sta maskarpone (''mascarpone'') in rikota (''ricotta'') ali z eksotičnimi okusi [[kakav]]a, [[Vanilija|vanilije]] in [[cimet]]a. [[Sladoled]],<ref>{{cite news|last=Jewkes|first=Stephen|title=World's first museum about gelato culture opens in Italy|url=http://www.timescolonist.com/life/travel/world-s-first-museum-about-gelato-culture-opens-in-italy-1.15866|accessdate=5.9.2013|newspaper=Times Colonist|date=13.10.2012}}</ref>, [[tiramisu]]<ref>{{cite news|last=Squires|first=Nick|title=Tiramisu claimed by Treviso|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/10261930/Tiramisu-claimed-by-Treviso.html|accessdate=5.9.2013|newspaper=The Daily Telegraph|date=23.11.2013}}</ref> in [[kasata]] so najbolj znani primeri takih jedi.
 
V Italiji se je leta 1989 kot odgovor na širjenje ''fast food'' prehranjevanja rodilo tudi t. i. gibanje ''slow food'', ki se zavzema za ohranjanje kulturnih, družbenih in družinskih vrednot, prehranjevalnih navad, jedi in kulture mize nasploh.<ref name="osnove kuharstva">{{navedi splet |url=http://www.vs.grm-nm.si/sites/vs/files/datoteke/U%C4%8CBENIK%20Osnove_kuharstva-Kopina.pff_.pdf |title=Osnove kuharstva |accessdate=13.9.2015 |date=2010 |format= |work=Antonija Zvonka Kopina }}</ref>
 
[[Slovenija#Kulinarika|Slovenska kuhinja]] se je razvijala pod vplivom sosednjih dežel, med drugimi tudi italijanske kuhinje.<ref name="osnove kuharstva">{{navedi splet |url=http://www.vs.grm-nm.si/sites/vs/files/datoteke/U%C4%8CBENIK%20Osnove_kuharstva-Kopina.pff_.pdf |title=Osnove kuharstva |accessdate=13.9.2015 |date=2010 |format= |work=Antonija Zvonka Kopina }}</ref>
 
== Opombe in sklici ==
'''Opombe:'''
{{notelist}}
'''Sklici:'''
{{opombe|3}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Italy|Italija}}
'''V slovenščini:'''
* [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Predstavitev_drzave_4295.aspx Izvozno okno o Italiji]
* [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/italy/index_sl.htm O Italiji] na spletišču europa.eu
* [http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/evropa/italija/ Ministrstvo za zunanje zadeve - potovalne informacije o Italiji]
* [http://www.promet.si/portal/sl/italija.aspx Prometno-informacijski center] in [http://www.amzs.si/si/782/24/Italija.aspx AMZS] o transportnih povezavah v Italiji
* [http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/priznavanje_izobrazevanja_enicnaric/informacije_javnega_znacaja/italija/ O šolstvu v Italiji]
* [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu]
* [http://www.mzz.gov.si/en/representations_abroad/europe/italy/ Kontaktne informacije] Italijanskega veleposlaništva in konzulata v Sloveniji
* [http://www.uszs.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenci_v_zamejstvu/ O zamejskih Slovencih] (opredelitev in povezave na organizacije)
* [http://www.bergfex.si/italien/top10/ Bergfex - priljubljena smučišča v Italiji]
 
'''V angleščini:'''
* [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/italy.htm Spletni viri o Italiji] na UCB knjižnice GovPubs
* [http://www.study-in-italy.it/ Visoko šolstvo za mednarodne študente]
* [http://www.parks.it/Eindex.html Italijanski državni in regionalni parki]
* [http://www.italia.it/en/home.html Italijanski turizem - uradna spletna stran]
{{Navboxes
|title = Mednarodno članstvo
|list =
{{EU}}
{{NATO}}
{{OECD}}
{{OVSE}}
}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Italija|*]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Države pakta NATO]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Italija«