Unescova svetovna dediščina: Razlika med redakcijama

'''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO. Najstarejši seznam zajema]] bodisinepremično kot kulturnakulturno ali panaravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je kotbilo naravna12 dediščinaobmočij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta [[2008]] štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h.

Leta 2020 je, vseh75 lokacijlet po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih.

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme''), upravljan s strani Unescovega komiteja (''World Heritage Committee''). Komite zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

Unescov program izbira, imenuje in ohranjausmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami.

Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{Cite web|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.<ref>{{Cite web|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}</ref> Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.