Podnebne spremembe: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
[[Slika:Global Warming Map.jpg|thumb|240px|Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.<ref>[http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=42392 NASin zemljin observatorij - ''2009 končuje najtoplejše zabeleženo desetletje.'' 22. januar 2010.]</ref>]]
[[File:Greenhouse-gas-emission-scenarios-01.png|thumb|240px|Možni prihodnji scenariji globalnih emisij toplogrednih plinov. Če vse države dosežejo svoje sedanje obljube, določene s pariškim podnebnim sporazumom, bo povprečno segrevanje do leta 2100 preseglo cilj Pariškega sporazuma, da bi se segrevanje ohranilo "precej pod 2°C".]]
'''Globalno segrevanje''' označuje človeško povzročeno višanje [[povprečne temperature]] [[Zemlja|Zemljinega]] [[ozračje|ozračja]] in [[ocean]]ov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje. Z globalnim segrevanjem se presegajo tudi [[Planetarne meje|planetarne meje.]]
Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,66666660329°C in se bo v naslednjih sto letih predvidoma vzdignila za še 1,5 °C-4,5 °C.<ref>[http://www.grida.no/graphicslib/detail/global-average-temperature-1880-2100_433b Grida.no - Philippe Rekacewicz: Povprečne globalne temperature 1880-2100]</ref> Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo [[učinek tople grede]]. Naravni vzroki kot sta [[Sonce|Sončeva aktivnost]] in [[vulkanski izbruhi]] so imeli ogrevalni učinek v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], od druge polovice 20. stoletja je njihov učinek hladilen.
Vrstica 47:
=== Učinek tople grede ===
[[Učinek tople grede]] je pojav, ki nastane, ko povečane količine toplogrednih plinov v neustreznem sorazmerju povzročijo dvig temperature v zemeljski atmosferi in na površini zaradi toplote, ki je ujeta v nižjih plasteh ozračja.
[[File:Planetarne meje.png|thumb|Planetary boundaries]]
== Planetarne meje ==
Planetarne meje<ref>{{Navedi revijo|last=Rockstrom|first=|date=2009|title=A safe operating space for humanity|url=https://www.nature.com/articles/461472a.epdf?sharing_token=tpJ_H3ltR3N6S6oamWaUydRgN0jAjWel9jnR3ZoTv0P37Gs3zKRDU9gfE3JMDFVzYaK7l-Iy45O2M6vLBqtQ-fe-1wH5Qw8GE65S7u8D7CrS6wSP_YqMXid6TiQwCd_vEVbhJ9IZX05MLgQqGTV55Q%3D%3D|magazine=Nature 461|page=|pages=str. 472-475.|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
{| class="wikitable"
|'''Sistemi zemeljskega delovanja'''
|'''Parametri'''
|'''Predlagane meje'''
|'''Stanje v 2009'''
|'''Predindustrijsko stanje'''
|-
| rowspan="2" |Podnebne spremembe
|Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi (ppm)
|350
|387
|280
|-
|Sprememba sevalnega prispevka (W/m2)
|1
|1.5
|0
|-
|Izguba biotske raznolikosti
|Izguba vrst (število vrst na milijon na leto)
|10
|>100
|0.1-1
|-
|Dušikov cikel (delno povezano z fosforjemi ciklom)
|Količina N2, ki je odstranjena iz atmosfere za človeško uporabo (milijon ton na leto)
|35
|121
|0
|-
|Fosforjev cikel (delno povezano z dušikovim ciklom)
|Količina fosforja, ki se steka v oceane (milijon ton na leto)
|11
|8.5-9.5
| -1
|-
|Izguba stratosferskega ozona
|Koncentracija ozona (Dobsonova enota)
|276
|283
|290
|-
|Zakisljevanje oceanov
|Povprečna globalna zasičenost površinske morske vode z aragonitom
|2.75
|2.90
|3.44
|-
|Globalna poraba sveže vode
|Človeška poraba sveže vode (km3 na leto)
|4000
|2600
|415
|-
|Sprememba uporabe zemljišč
|Delež globalne zemljine površine spremenjene v kmetijske površine
|15
|11.7
|Zelo majhna vrednost
|-
|Nabiranje aerosolov v atmosferi
|Celotna koncentracija delcev v atmosferi, na regionalni osnovi
| colspan="3" rowspan="2" |Še ni določeno
|-
|Kemično onesnaženje
|Npr: količina izpustov ali koncentracije organskih onesnaževal, plastike, težkih kovin,..v globalnem ekosistemu
|}
Kot lahko vidimo so tri planetarne meje že presežene, preostale pa še ne ali pa so tik na meji. Zemljo delimo na štiri glavna področja, ki so sicer povezana in odvisna druga od druge: hidrosfera, geosfera, biosfera in atmosfera. Eno od najbolj delikatnih področij in tudi z zgornje razpredelnice gledano najbolj na udaru je [[Prašni delci#Atmosfera|atmosfera]].
== Znanstveni konsenz ==
|