Aerosol: Razlika med redakcijama

[[Prašni delci|Aerosol ali prašni delci]] vsebujejo različne kemijske komponente, so različnih oblik ter velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. [[Prašni delci|Prašni delec]] ni nujno sestavljen iz enega onesnaževala, njegova masa vključuje mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljeni v različne velikosti. Tako so lahko direktni produkt onesnaževanja iz antropogenega (mobilnih ter stacionarnih virov) in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa se formirajo v atmosferi (sekundarno onesnaževalo) s pomočjo fizikalnih procesov in kemičnih reakcij kot je kondenzacija, izparevanje in koagulacija. [[Prašni delci|Delci]] so sčasoma odstranjeni iz atmosfere s pomočjo vremenskih pogojev, ki z vlago in drugimi parametri odlagajo delce v časovnem spektru od nekaj minut do več tednov ter razdalje od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov. Aerosole lahko razdelimo s pomočjo različnih definicij kot kaže primer iz literature:

-  '''Aerosol:''' Suspendiran trdni ali tekoči [[Prašni delci|delec]] v plinu ali zraku.

-  '''[[Prašni delci#Organska sestava|Bioaerosol]]:''' Aerosol [[Prašni delci#Organska sestava|biološkega izvora]]. Sem spadajo virusi, bakterije, glive, semena in cvetni prah

-  '''Prah:''' [[Prašni delci|Trdni delec]], ki je produkt mehanskega lomljenja in drobljenja primarnih materialov.

-  '''Dim:''' [[Prašni delci|Trdni delec]], ki je nastal s kondenzacijo pare in plinskih zgorevalnih procesov. Ti majhni delci so ponavadi sestavljeni iz verige primarnih delcev.

-  '''Meglica:''' Atmosferski [[Prašni delci|aerosol]], ki vpliva na vidljivost.

Kot eden od najbolj pomembnih fizičnih parametrov delcev je velikost ter sama kemična sestava s katerima lahko ugotovimo približne optične in absorpcijske lastnosti, dinamiko gibanja (odlaganja), ki vplivajo na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeški dihalni sistem in njegove posledice. [[Prašni delci|Velikosti delcev]] je odvisna od same oblike in se pri razporeditvi le teh zelo razlikuje od samega načina, ki je lahko številčna ali pa masna razporeditev. Razlog za tem je ta, da imajo delci manjše velikosti sicer večjo številčno vrednost, a zaradi samega premera zelo majhno masno vrednost. Zato je pri manjših velikosti [[Prašni delci|delcev]] poudarek na številčnih medtem, ko pri večjih na masnih vrednostih in so definirani kot fini ali akumulacijski [[Prašni delci|delci]]. V osnovi delimo delce na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Različne velikosti [[Prašni delci|delcev]], ki spadajo pod zgoraj osnovno delitev lahko s pomočjo literature še nadalje razdelimo na:

- '''Nukleacijska oblika:''' [[Prašni delci|Delci]] s premerom manjšim od 0.1µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.

-  '''Aitkenova oblika:''' [[Prašni delci|Delci]] s premerom od 0.01µm do 100nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.

-  '''Akumulacijska oblika:''' [[Prašni delci|Delci]] s premerom od 0.01µm do 3µm. [[Prašni delci|Delci]] so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.

-  '''Ultrafini delci:''' [[Prašni delci|Delci]] v Aitkenovi in nukleacijski obliki.

-  '''Fini [[Prašni delci|delci]]:''' Premer manjši od 2µm.

Največje število [[Prašni delci|delcev]] je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Tu je potrebno dodati pomembno razliko med opisovanjem delcev glede na njihovo obliko in glede na njihovo obliko vzorčenja, ki se ga uporablja pri formalnih in regulativnih raziskavah in vključuje pretežno dva razpona merjenja. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce in večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm, kar pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Velikosti in oblike delcev, ki jih lahko izmerimo so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam.