Nevarni odpadki: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznake: vrnjeno ponavljanje znakov vizualno urejanje
Vrstica 1:
 
 
'''Nevarni odpadki''' so tiste [[snovi]], ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. NevarneNevakomsnbfjkjrglds,sm,scmmmmmmm,.d.,a.,so45titgjalitev lastnostiodpadkov sopo sledečematerialnem sestavu: [[eksplozivnost]]biološko razgradljivi odpadki (zelena biomasa, [[radioaktivnost]]ostanki hrane rastlinskega izvora in krme, [[oksidativnost]]papir in karton, [[vnetljivost]]les, [[strupenost]]delno tekstil), [[Jedkasteklo, snov|jedkost]]plastika, [[Dražljivakovine, snov|dražljivost]]sestavljeni materiali (kompoziti), odpadno usnje, kože, krzno, [[RakotvornostGuma|rakotvornostgume]] in gumi, kisline, lugi, topila, barve, laki, kiti, [[MutagenSmøla|mutagenostsmole]], [[nevarnostkemikalije, zamineralna okolje]]olja, kamenje, zemlja, žlindra, pepel, mulji itd.
 
==Vrste odpadkov==
Odpadke razvrščamo z dveh osnovnih vidikov:
 
Po viru nastanka, zaradi opravljanja različnih človekovih dejavnosti, je množica odpadkov v klasifikacijskem seznamu dejavnosti razvrščena v 20 skupin in 111 podskupin.
Z vidika nevarnostnega potenciala jih isti seznam deli v nevarne in nenevarne odpadke.
Poleg te osnovne delitve odpadkov, se odpadki lahko delijo še na druge načine:
 
Ločimo jih na komunalne in nekomunalne odpadke; v prve sodijo gospodinjski odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Pri komunalnih odpadkih pa govorimo še o ločenih frakcijah komunalnih odpadkov, nevarnih frakcijah komunalnih odpadkov in o kosovnih odpadkih.
Zelo pomembna z vidika funkcionalnosti in zlasti predelave je delitev odpadkov po materialnem sestavu: biološko razgradljivi odpadki (zelena biomasa, ostanki hrane rastlinskega izvora in krme, papir in karton, les, delno tekstil), steklo, plastika, kovine, sestavljeni materiali (kompoziti), odpadno usnje, kože, krzno, [[Guma|gume]] in gumi, kisline, lugi, topila, barve, laki, kiti, [[Smøla|smole]], kemikalije, mineralna olja, kamenje, zemlja, žlindra, pepel, mulji itd.
Odpadke pogosto ločimo na one iz primarnih dejavnosti (npr. [[Kmetijstvo|kmetijstva]], [[Gozdarstvo|gozdarstva]], [[Rudarstvo|rudarstva]]), odpadke iz industrije, iz energetike ter odpadke iz [[Gradbeništvo|gradbeništva]].
 
Vrstica 23 ⟶ 13:
 
==Odpadki na površinah (smeti)==
Odpadki na površinah (smeti), so odpadki, ki jih podjetja zadolžena za čiščenje pridobijo s čiščenjem javnih površin, naselij, itd..Ti odpadki pretežno nastajajo zaradi neodgovornega odnosa ljudi, ki puščajo ali mečejo odpadke kot so: papir, ostanki embalaže in hrane, cigaretni ogorki, žvečilni gumijigum in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije,.. obrti ter storitvenih dejavnosti: npr. karolupki nasadja tlain zelenjave, pločevinke, steklenice, kartonska embalaža in drugo. VPo tozakonu skupinoo spadajovarstvu tudiokolja [[iztrebki]]se domačihkomunalni živali,odpadki zbirajo in prevažajo v kiokviru jihobvezne neodgovorniobčinske lastnikigospodarske puščajojavne naslužbe javnihvarstva površinahokolja.
 
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti: npr. olupki sadja in zelenjave, pločevinke, steklenice, kartonska embalaža in drugo. Po zakonu o varstvu okolja se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
 
==Industrijski odpadki==