7.187
urejanj
Belorusija: Razlika med redakcijama
brez povzetka urejanja
Oznaka: Razveljavitev |
|||
|
|GDP_nominal_per_capita = 7807 USD<ref name=imf/>
|GDP_nominal_per_capita_rank =
|Gini = {{pozitiven upad}} 25,
|Gini_rank =
|Gini_year =
|Gini_category = <span style="color:forestgreen;">nizek</span>
|HDI = {{rast}} 0,817
== Zgodovinski simboli ==
[[Slika:
Zgodovinsko utemeljeni simboli beloruske državnosti in beloruskega [[narod]]a so drugačni od tistih, ki jih trenutno uporablja [[Aleksander Lukašenko|Lukašenkov]] režim. Grb Belorusije je bil vse od časa [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] kot skupne belorusko-litovske države ([[13. stoletje|13.]] - [[16. stoletje]]) jezdec z dvignjenim mečem, t. i. [[Gonja]] (bel. ''Pahonia'', lit. ''Vytis''), zgodovinsko zastavo pa sestavljajo trije vodoravni pasovi: dva bela in rdeči med njima. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so zgodovinske simbole zamenjali novi, komunistični. Po osamosvojitvi ([[1990]]) so se leta [[1991]] vrnili zgodovinski simboli, a jih je že leta [[1995]] Lukašenko ponovno zamenjal s komunističnimi. Podobna je bila usoda himne. Tradicionalni himni sta [[Šli bomo v strnjenih vrstah]] (bel. ''My vyjdziem ščylnymi radami'') in Mogočni Bog (bel. ''Mahutny Boža''). Trenutno uradno sprejeta je himna Beloruske sovjetske socialistične republike iz časov Sovjetske zveze z nekoliko spremenjenim besedilom.
== Geografija ==
[[Slika:Strusta Lake - Panorama - 2.jpg|sličica|Jezero Strusta na severu države]]
Belorusija se nahaja na [[Vzhodnoevropska planota|Vzhodnoevropski planoti]]. Je celinska in razmeroma položna država z večjimi predeli [[Močvirje|močvirnatega]] površja.<ref name="ciageo">{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Belarus – Geography|accessdate=7 November 2007|publisher=Central Intelligence Agency|year=2007|work=The World Factbook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071114004238/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|archivedate=14 November 2007|url-status=live}}</ref> Okoli 40 % države pokriva gozd.<ref name="key facts">{{cite web|title=Key Facts|publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus|year=2015|url=http://president.gov.by/en/facts-en/}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|title=Belarus: Window of Opportunity (see Table 15, page 66)|publisher=United Nations|accessdate=22 September 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081001230713/http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|archivedate=1 October 2008|url-status=live}}</ref> Na vzhodu ob meji s Poljsko je [[Beloveška pušča]], obsežno območje [[pragozd]]a, ki je zaščiteno kot narodni park in vključeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Podnebje je [[celinsko podnebje|celinsko]].
V Belorusiji je okoli 11.000 jezer.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Europe :: Belarus — The World Factbook|accessdate=15. 3. 2020|website=www.cia.gov|publisher=|language=en}}</ref> Največje reke so [[
Najvišja točka Belorusije je [[Dzeržinska gora]] (''Dziaržynskaja hara'') s 345 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najnižja je na reki
▲V Belorusiji je okoli 11.000 jezer.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Europe :: Belarus — The World Factbook|accessdate=15. 3. 2020|website=www.cia.gov|publisher=|language=en}}</ref> Največje reke so [[Njemen]], [[Pripjat (reka)|Pripjat]] in [[Dnjeper|Dneper]]. Njemen teče proti zahodu in [[Baltsko morje|Baltskemu morju]], Pripjat teče proti vzhodu in se izliva v Dneper, ta pa proti jugu in v [[Črno morje]].
▲Najvišja točka Belorusije je [[Dzeržinska gora]] (''Dziaržynskaja hara'') s 345 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najnižja je na reki [[Njemen]] – 90 m nmv.
Naravna bogastva vključujejo [[les]] in nahajališča [[Šota|šote]], manjše zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], pridobivajo tudi [[granit]], [[dolomit]] ([[apnenec]]), [[lapor]], [[Kreda (mineral)|kredo]], gradbeni pesek in [[Glina|glino]].<ref name=":0" /> Okrog 70 % sevanja od [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] leta 1986 v sosednji Ukrajini je prešlo na ozemlje Belorusije in radioaktivno onesnaženje je prizadelo okoli petino površine države.<ref>{{Navedi novice|title=Belarus cursed by Chernobyl|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4485003.stm|date=26. 4. 2005|language=en|work=BBC}}</ref>
== Državna ureditev ==
[[Slika:Putin with Alexander Lukashenko 2015.jpg|sličica|Aleksander Lukašenko z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]]]
Belorusija je
Predsednik države je od leta 1994 [[Aleksander Lukašenko]]. Zaradi njegovega [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] načina vodenja države je Belorusija v zahodnih medijih pogosto označena kot »zadnja evropska diktatura«.<ref name=":16">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|date=9. 1. 2007|accessdate=17. 7. 2018|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|title=Belarus|date=2007|accessdate=|website=|publisher=Amnesty International|last=|first=|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071212011715/http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|archivedate=12. 12. 2007}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2012/oct/07/belarus-inside-europes-last-dictatorship|title=Belarus: inside Europe's last dictatorship|date=7. 10. 2012|website=The Guardian|publisher=|last=Rausing|first=Sigrid|language=en}}</ref> Volitve pod Lukašenkovo oblastjo so široko kritizirane kot nepoštene in številne organizacije predsedniku očitajo nasilno zatiranje opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=Elections in Belarus|url=https://www.osce.org/odihr/elections/belarus|website=www.osce.org|accessdate=15. 3. 2020|date=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=What should the EU do about Belarus?|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2010/12/27/what-should-the-eu-do-about-belarus|newspaper=The Economist|accessdate=|date=27. 12. 2010|language=en}}</ref> [[Indeks demokratičnosti]] Belorusije je najnižji od evropskih držav, organizacija [[Novinarji brez meja]] pa je na lestvici svobode tiska 2019 državo uvrstila na 153. mesto od 180 držav.<ref>{{Navedi splet|title=2019 World Press Freedom Index|url=https://rsf.org/en/ranking/2019|website=rsf.org|accessdate=15. 3. 2020|language=en|publisher=Reporters Without Borders}}</ref>
== Zunanje povezave ==
* [
{{wikislovar}}
| |||