Festival Ljubljana: razlika med redakcijama

dodanih 1.184 zlogov ,  pred 8 meseci
(pravzaprav je nujen temeljitejši rv)
Oznaka: razveljavitev
 
== Zgodovina ==
Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto [[1952]], ko je ''Turistično društvo Ljubljana'' priredilo prvi Turistični teden. 22. maja 1952 je upravni odbor Turističnega društva Ljubljana sklenil, da bodo organizirali Turistični teden v večjem obsegu kot redno letno društveno prireditev, ki naj bi postopoma dobila močnejši, manifestativno kvalitetni festivalski poudarek. Prvi Turistični teden je tako dal spodbudo, da se je v okviru Turističnega društva Ljubljana ustanovil festivalni odbor. Ta je bil izvoljen 4. novembra 1952 in leto 1953 velja za rojstno leto I. Ljubljanskega festivala. Pričetek prvega festivala so 4. julija 1953 naznanile fanfare z nebotičnika. Pobudo in organizacijo je nudilo Turistično društvo Ljubljana, k izvedbi pa je pripomogla tudi delna dotacija MLO-ja (Mestni ljudski odbor). Novembra leta 1954 je bil ustanovljen finančno samostojni zavod Festival Ljubljana.
Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto [[1952]], ko je ''Turistično društvo Ljubljana'' priredilo prvi Turistični teden, v letu [[1953]] pa je bil organiziran prvi Ljubljanski festival. Na njem se je zvrstilo mnogo kulturnih, [[Gospodarstvo|gospodarskih]], [[Folklora|folklornih]], [[Turizem|turističnih]] in [[Šport|športnih]] prireditev.
 
Festivalni program je na začetku poleg glasbenih zvrsti, kot so opera, balet, vokalna in simfonična glasba, folklorne prireditve, vključeval tudi dramska uprizarjanja, razstave in v začetkih še športne prireditve. Ljubljanski festival naj bi z raznovrstnimi prireditvami in razstavami manifestiral slovensko kulturno, gospodarsko, športno in turistično dejavnost, natančneje kulturno in umetniško ustvarjalnost na slovenskih in jugoslovanskih tleh. Po njem naj bi Ljubljana zaslovela med jugoslovanskimi narodi in preko državnih meja. Prvenstveno naj bi služil delavstvu, da bi tudi to lahko prisostvovalo opernim in baletnim predstavam, koncertom Slovenske filharmonije idr.
Po letu 1953 je bila [[Ljubljana]] vsako leto prizorišče tako imenovanega Poletnega festivala, na katerem so se predstavili domačih in tujih ustvarjalci in poustvarjalci glasbe, igre, plesa, kot tudi likovne in druge prireditve in razstave. Pomembni gostje Festivala Ljubljana so bili med drugimi: [[Dubravka Tomšič]], [[Marjana Lipovšek]], [[Katja Ricciarelli]], Grace Bumbry, lord [[Jehudij Menjuhin]], [[Mstislav Rostropovič]], [[José Carreras]], Slid Hampton, [[Zubin Mehta]], Vadim Repin, [[Valerij Gergijev]], sir Andrew Davis, Danjulo Išizaka, [[Midori]], Jurij Bašmet, [[Ennio Morricone]], Manhattan Transfer, [[Tomaž Pandur]] ter številni drugi. Gostovali so tudi svetovno znani simfonični [[Orkester|orkestri]], med njimi tudi [[New York|Newyorško]] in [[Izrael|Izraelsko]] [[Filharmonija|filharmonijo]], Kraljevi filharmonični orkester iz [[London|Londona]], Orkester Marijinskega gledališča iz [[Sankt Peterburg|St. Peterburga]] ter nekatere operne hiše, med katerimi najbolj izstopata slavni Akademski [[Bolšoj teater]] iz Moskve in milanska [[La Scala|Scala]].
 
Po letu 1953 je bila [[Ljubljana]] vsako leto prizorišče tako imenovanega Poletnega festivala, na katerem so se predstavili domači in tuji ustvarjalci in poustvarjalci.
 
Po letu 1953 je bila [[Ljubljana]] vsako leto prizorišče tako imenovanega Poletnega festivala, na katerem so se predstavili domačih in tujih ustvarjalci in poustvarjalci glasbe, igre, plesa, kot tudi likovne in druge prireditve in razstave. Pomembni gostje Festivala Ljubljana so bili med drugimi: [[Dubravka Tomšič]], [[Marjana Lipovšek]], [[Katja Ricciarelli]], Grace Bumbry, lord [[Jehudij Menjuhin]], [[Mstislav Rostropovič]], [[José Carreras]], Slid Hampton, [[Zubin Mehta]], Vadim Repin, [[Valerij Gergijev]], sir Andrew Davis, Danjulo Išizaka, [[Midori]], Jurij Bašmet, [[Ennio Morricone]], Manhattan Transfer, [[Tomaž Pandur]] ter številni drugi. Gostovali so tudi svetovno znani simfonični [[Orkester|orkestri]], med njimi tudi [[New York|Newyorško]] in [[Izrael|Izraelsko]] [[Filharmonija|filharmonijo]], Kraljevi filharmonični orkester iz [[London|Londona]], Orkester Marijinskega gledališča iz [[Sankt Peterburg|St. Peterburga]] ter nekatere operne hiše, med katerimi najbolj izstopata slavni Akademski [[Bolšoj teater]] iz Moskve in milanska [[La Scala|Scala]].
 
Festival se je z leti razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih je na poletnem festivalu predstavljenih med 70 in 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev.