Wikipedija

Jedrska elektrarna Krško: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Sredina (pogovor | prispevki)
1.010 urejanj
Icjt (pogovor | prispevki)
59 urejanj
m V uvodu so popravljeni podatki o moči, del opisa je prenešen v poglavje Delovanje. V poglavju Delovanje je razširjen opis prbvega, drugega in tretjega kroga JE Krško. Dodane so nove slike. V sklopu zgodovie so dodani najpomemnejši mejniki (razne modifikacije, nadgradnja varnosti).
Vrstica 1:
[[Slika:JedrskaPogled elektrarnana JE Krško, 2019iz zraka.jpg|right|thumbsličica|350px350x350_pik|Jedrska elektrarna Krško]]
[[File:Pressurised water reactor slovene1.svg|thumb|350px|Shema [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega reaktorja]], ki ga uporablja [[Nuklearna elektrarna Krško]])]]
'''Jedrska elektrarna Krško''' (kratica '''JEK''', tudi '''Nuklearna elektrarna Krško''' - '''NEK''') je edina slovenska (in tudi edina na ozemlju nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]) [[jedrska elektrarna]];, ki deluje od leta [[1981]]1983 in jo je zgradila družba Westinghouse. [[Jedrski reaktor]] je [[tlačnovodniTlačnovodni reaktor|tlačnovodnega]] tipa. Nazivnanajvečje močmoči elektrarne727 je[[Vat|MW]], zaradi potreb lastnega delovanja pa v omrežje pošilja 696 [[vatVat|MW]].<ref name=":0">[http://www.nek.si/sl/o_jedrski_tehnologiji/tehnicni_podatki/ Nuklearna elektrarna Krško, Tehnični podatki]</ref>. Največja moč je 676 [[vat|MW]], gorivo je obogateni [[uran]] (2,1-4,3 utežnih odstotkov <sup>235</sup>U), masa goriva 48,7 t, gorivnih elementov je 121, v vsakem gorivnem elementu je 256 gorivnih palic (16*16), [[Moderator (fizika)|moderator]] in hladilo je demineralizirana voda, 33 snopov po 20 palic iz zlitine [[srebro|srebra]], [[indij]]a in [[kadmij]]a se uporablja za regulacijo moči ([[kontrolne palice]]).
 
Jedrska elektrarna Krško stoji v kraju Vrbina na levem bregu Save 2 km od Krškega proti Brežicam. Lokacija jedrske elektrarne Krško je bila izbrana po obsežnem tehtanju geografskih, demografskih, geoloških, seizmoloških, hidroloških, meteoroloških in ekoloških značilnosti, katerim je bilo potrebno prilagoditi tudi projektne in obratovalne kriterije elektrarne.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Splošni opis in uvod v sisteme NEK|last=Istenič|first=Radko|publisher=Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo|year=2016|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>
Elektrarna naj bi prvotno delovala do leta 2023, a so ji na osnovi dobrega stanja reaktorske posode ter ugotovitev jedrske industrije o življenjskih dobah reaktorjev podaljšali načrtovano zaprtje na 2043.<ref name="24ur-NEK" />
 
*Elektrarna junijnaj 2000:bi konecprvotno projektadelovala posodobitvedo zleta izdelavo2023, ina zamenjavoso uparjalnikov,ji na osnovi povečanjemrednih močiperiodičnih elektrarnepregledov in dobavodobrega popolnegastanja simulatorjareaktorske zaposode treningpodaljšali operativnegaživljensko osebjadobo do 2043.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html |title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja |accessdate=22.10.2019 |date=16.7.2019 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref>▼
Elektrarna stoji ob [[Sava|Savi]] v naselju [[Vrbina]] v [[občina Krško|občini Krško]].
 
== Delovanje ==
{{Glavni|Jedrska elektrarna|Jedrski reaktor}}
Jedrska elektrarna Krško ima [[tlačnovodni reaktor]], ki je eden od tehnično in komercialno najbolj razvitih ter ga uporablja večina jedrskih elektrarn v svetu. Voda oz. para se pretakata po treh, med seboj fizično ločenih krogih. <ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Uvod v jedrsko energetiko|last=Jenčič|first=Igor|publisher=Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo|year=2019|isbn=|location=|page=|cobiss=|first2=Radko|last2=Istenič}}</ref>
Jedrska elektrarna Krško deluje po naslednjem principu:
[[Slika:Sredica JE Krško med menjavo goriva.jpg|sličica|350x350_pik|Sredica JE Krško med menjavo goriva]]
* [[Toplota]], ki se sprošča v sredici [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]], segreva vodo, ki kroži v primarnem krogu. Toplota vode se preko sten cevi v uparjalnikih prenese na vodo sekundarnega kroga.
'''Prvi krog''', imenujemo ga '''primarni sistem ali primarni krog''', vsebuje vir toplote - sredico reaktorja. Sredica reaktorja je v reaktorski tlačni posodi, ki je osrednji del primarnega sistema. Sredica reaktorja je zložena iz 121 gorivnih elementov. Gorivni element sestavljajo gorivne palice (cevi iz cirkonijeve zlitine Zircaloy, napolnjene s tabletkami obogatenega urana), zložene v razporedu 16 x 16. Od 256 mest jih 235 zasedajo gorivne palice, 20 mest je namenjenih regulacijskim palicam, ki so povezane v regulacijske svežnje, eno mesto pa je namenjeno za vodilo instrumentacije. Cevovodi povezujejo reaktorsko posodo z uparjalnikom in črpalko tako, da se hladilo (voda) pretaka skozi sredico reaktorja, nato skozi U - cevi uparjalnika (prenosnika toplote), skozi črpalko in nazaj v tlačno posodo. Vsako od teh zaključenih pretočnih poti imenujemo primarna hladilna zanka. Jedrska elektrarna Krško ima dve primarni hladilni zanki.
* Para, ki nastaja sekundarni strani uparjalnikov, poganja [[turbina|turbino]], ta pa [[električni generator|generator]], ki oddaja [[elektrika|električno energijo]] v omrežje.
[[Slika:Zamenjava uparjalnikov JE Krško.jpg|sličica|350x350_pik|Zamenjava uparjalnikov med remontom 2000]]
* Terciarni krog je namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče izrabiti za proizvodnjo električne energije. Črpalke potiskajo vodo iz reke [[Sava|Save]] v kondenzator ter jo vračajo nazaj.
'''Drugi krog''', imenujemo ga '''sekundarni sistem ali sekundarni krog''', je porabnik toplote primarnega sistema. Uparjalnik, ki je vmesni člen oziroma hkrati del primarnega in sekundarnega sistema, preko U - cevi prenese toploto primarnega hladila na sekundarno hladilo (vodo). Voda se v uparjalniku upari in odteka v parno turbino. Para se v parni turbini razpenja (ekspandira), pri čemer se del njene toplotne energije pretvori v mehansko energijo, ki poganja rotor turbine, ta pa električni generator. Ekspandirana para iz turbine odteka v kondenzator, kjer se v stiku s hladnimi cevmi kondenzatorja ohladi in kondenzira (odda svojo uparjalno toploto in se spremeni v kapljevino - vodo, ki jo imenujemo kondenzat). Kondenzatna in napajalna črpalka vračata vodo nazaj v uparjalnik, s čimer je zaključen tudi sekundarni krog.
[[Slika:Hladilni stolpi JE Krško.jpg|sličica|350x350_pik|Hladilni stolpi JE Krško]]
'''Tretji krog''' je '''hladilni sistem kondenzatorja,''' imenujemo ga '''tudi terciarni sistem'''. Predstavlja ponor toplote za tisti del toplote primarnega sistema, ki ga niti teoretično ni mogoče pretvoriti v mehansko energijo in ga je potrebno odvajati v okolje (to toploto imenujemo "odpadna toplota"). Hladilni sistem kondenzatorja deluje tako, da črpalka črpa vodo iz reke in jo potiska skozi hladilne cevi kondenzatorja. Voda se ogreje, ko prejme toploto, ki jo je ob kondenzaciji na ceveh kondenzatorja oddala ekspandirana para in odteče nazaj v reko. S tem je zaključen tudi tretji hladilni krog. Jedrska elektrarna Krško za hlajenje kondenzatorja uporablja kombinirano hlajenje (vodo iz reke Save in hladilne stolpe).
Jedrska elektrarna ima poleg osnovnih elementov in sistemov, vidnih na shemi JEK, še precej pomožnih in varnostnih sistemov. Vse te elemente in sisteme lahko razdelimo na dve veliki skupini, ki ju imenujemo jedrski otok in turbinski otok.
 
'''Jedrski otok''' sestavljajo primarni sistem, pomožni tekočinski sistemi, električni, instrumentacijski in regulacijski sistemi, ki so potrebni za delovanje primarnega sistema (do sem naštete sisteme včasih imenujemo tudi sistem za proizvodnjo pare) ter sistem za predelavo radioaktivnih odpadkov, sistem za ravnanje z gorivom in ventilacijske sisteme.
 
'''Turbinski oto'''k je klasični del jedrske elektrarne, ki ga sestavljajo zelo podobni sistemi in deli kot so v termoelektrarni. Turbinski otok tvorita drugi in tretji krog s svojimi pomožnimi sistemi.
 
== Zgodovina in lastništvo ==
=== Kronološki pregled ===
Kratka zgodovina izgradnje in delovanja Jedrske elektrarne Krško:
* 1964-1969: prve raziskave o možnosti gradnje jedrskega objekta na [[Krško polje|Krškem polju]], ali je mogoča gradnja jedrskega objekta
* 1970: slovensko in hrvaško gospodarstvo skleneta pogodbo o graditvi dveh jedrskih elektrarn (druga načrtovana, a nikoli zgrajena lokacije je bila [[Prevlaka, Rugvica|Prevlaka]] ob Savi blizu [[Zagreb]]a)
* 1974: investitorja (Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb) z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation skleneta pogodbo o dobavi opreme in gradnji elektrarne
* 1.12. 1974: takratni jugoslovanski predsednik [[Josip Broz - Tito|Tito]] položi temeljni kamen
*spomladi maj 19811975: začetek prve faze poskusnegagradbenih obratovanjadel
*maj 1981: v reaktorju prvič steče verižna reakcija; začetek prve faze poskusnega obratovanja
* avgust 1982: začetekreaktor obratovanjaprvič sdoseže polno močjomoč
* januar 1983: začetek komercialnega obratovanja
▲* junij 2000: konec projekta posodobitve z izdelavo in zamenjavo uparjalnikov, povečanjem moči elektrarne in dobavo popolnega simulatorja za trening operativnega osebja.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html |title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja |accessdate=22.10.2019 |date=16.7.2019 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref>
*junij 2000: konec projekta posodobitve z izdelavo in zamenjavo uparjalnikov, povečanjem moči elektrarne in dobavo popolnega simulatorja za trening operativnega osebja
*2006-2012: zamenjava nizkotlačnih turbin, zamenjava generatorja, zamenjava pokrova reaktorske posode
*2011-2023: program nadgradnje varnosti
 
=== Formalni dogovori ===
[[Jedrska elektrarna]] Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med nekdanjima [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskima]] republikama [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]], ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Neposredno z elektrarno upravlja [[podjetje]] Nuklearna elektrarna Krško (NEK), katerega pol je v lasti hrvaškega podjetja [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) in slovenskega podjetja [[Eles-Gen]], oziroma matičnega podjetja [[Elektro Slovenija]] (ELES). Vsa navedena podjetja so v popolni državni lasti Hrvaške oziroma Slovenije.
 
Po osamosvojitvi obeh republik je pravni status NEK postal nedorečen. Urejen je bil z [[Mednarodni sporazum|mednarodnim sporazum]]<nowiki/>om, ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala [[19. december|19. decembra]] [[2001]]. Državni zbor Republike Slovenije je pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003.
=== Mednarodna pogodba med Hrvaško in Slovenijo ===
Dogovor o nekaterih spornih vprašanjih, ki so se kopičila v času delovanja jedrske elektrarne, zlasti po osamosvojitvi obeh republik (Hrvaške in Slovenije), zajema [[mednarodni sporazum]], ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala [[19. december|19. decembra]] [[2001]]<ref>[http://www.mladina.si/dnevnik/16540/ Dnevna Mladina, 19. decembra 2001, Jaka Železnikar: Slovensko-hrvaški sporazum lastništvu in statusu NEK]</ref>. Državni zbor Republike Slovenije je v pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003 <ref>[http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200323&dhid=60331 BHRNEK] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, Uradni list RS 23/2003 z dne 6. 3. 2003</ref>.
 
Danes z elektrarno upravlja podjetje NEK d.o.o., ki je lastniško razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov GEN energija d.o.o. in Hrvatske elektroprivrede d.d. <ref name=":0" />{{škrbinski razdelek}}
==== Vsebina sporazuma ====
* V 5. členu sporazum določa, da si družbenika (takrat Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Elektro Slovenija (ELES)) delita proizvedeno električno energijo. Določa tudi, da se HEPov delež elektrike izloča iz pravil za delovanje trga z električno energijo v Sloveniji (člen 5. st. 7), ker je ta elektrika lastnina HEPa in se s to elektriko ne trži v Sloveniji. Kljub temu je v sporazumu določeno da upravljavec prenosnega omrežja zaračuna hrvaškemu družbeniku stroške prenosa (člen 5. st. 4).
 
{{škrbinski razdelek}}
 
== Drugi blok ==
Zaradi padajočega deleža samoooskrbe z električno energijo Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2).<ref name="agencijaagencija2">{{navedi splet |url=https://www.agen-rs.si/porocila-agencije/-/asset_publisher/M2GdU2jRtCxV/content/porocilo-o-stanju-na-podrocju-energetike-v-sloveniji-v-letu-2013?inheritRedirect=false&redirect=https%3A%2F%2Fwww.agen-rs.si%2Fporocila-agencije%3Fp_p_id%3D101_INSTANCE_M2GdU2jRtCxV%26p_p_lifecycle%3D0%26p_p_state%3Dnormal%26p_p_mode%3Dview%26p_p_col_id%3Dcolumn-1%26p_p_col_count%3D1 |title=POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI |accessdate=27.10.2019 |date=junij 2019 |format= |work=Agencija RS za energijo }}</ref> Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2) ter morebitnem predčasnem zaprtju [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].<ref name="24urnek2">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-gradnja-drugega-bloka-jedrske-elektrarne-samo-se-vprasanje-casa.html |title=Je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne samo še vprašanje časa? |accessdate=27.10.2019 |date=10.9.2019 |format= |work=24ur.com }}</ref>
 
Jedrska energija je pomemben steber oskrbe z električno energijo v Sloveniji in kot nizkoogljičen vir lahko pomembno prispeva k trajnostni energetski prihodnosti. Projekt načrtovanja in priprave na gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem JEK 2 je eden osrednjih strateških razvojnih projektov skupine GEN.
 
Investicija v JEK 2 bo imela pozitiven vpliv na celotno slovensko gospodarstvo. JEK 2 pomeni varno in zanesljivo oskrbo z 8 do 12 TWh električne energije letno, odvisno od velikosti elektrarne. Gre za domač vir energije, kar vpliva na zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Jedrska energija je konkurenčen vir energije, ki zagotavlja predvidljivo in stabilno ceno električne energije. Kot nizkoogljičen vir energije zagotavlja tudi zmanjševanje izpustov CO<sub>2</sub> na nacionalni ravni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gen-energija.si/investiramo-in-razvijamo/jek-2|title=Gen energija, JEK2|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
== Viri in opombe ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Jedrska_elektrarna_Krško«