'''Lizosom''' je [[celica|celični]] [[organel]], v katerem poteka razgradnja [[protein]]ov in nekaterih drugih [[molekula|makromolekul]]. Zanj je značilna velika koncentracija [[encim]]ov [[hidrolaza|hidrolaz]], ki [[katalizator|katalizirajo]] razgradnjerazgradnjo. Lizosom je obdan z dvoslojno [[celična membrana|membrano]], v notranjosti pa je [[pH]] izrazito kisel. Je eden najmanjših celičnih razdelkov in meri med 0,2 [[mikrometer|mikrometra]] in 0,5 mikrometra. V njem se razgrajujejo proteini, ki v celico pridejo od zunaj, medtem ko večino [[citoplazma|citoplazemskih]] proteinov razgradijo [[proteasom]]i. Hkrati lizosomi služijo tudi razgradnji poškodovanih in izrabljenih [[Organel|celičnih organelov]] ter s tem prispevajo h kontroli celičnega delovanja. Razgradnja lastnih organelov z delovanjem lizosomov se imenuje [[avtofagija]] in predstavlja stresni odziv na škodljive dejavnike (denimo celično stradanje, oksidativni stres itd.).<ref>{{Navedi revijo|date=2009-04-01|title=Autophagy: A lysosomal degradation pathway with a central role in health and disease|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0167488908002632|magazine=Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Cell Research|language=en|volume=1793|issue=4|pages=664–673|doi=10.1016/j.bbamcr.2008.07.014|issn=0167-4889}}</ref> Lizosomi nastanejo iz [[vezikel|veziklov]], ki se imenujejo [[Endosom|endosomi]] (vsebujejo z membrano obdane snovi, ki so vstopile v celico), ko se tem priključijo encimi iz [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] preko transportnih veziklov. V te vezikle lahko vstopijo samo [[Encim|encimi]], ki imajo na površini [[fosfor]]ilirane [[sladkor]]je ([[manoza-6-fosfat]]).
