Kralj Matjaž: Razlika med redakcijama

[[Slika:Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg |thumb|200px|Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'']]

'''Kralj Matiaš (tudi Mattjaš, ''Mátyás - madžarsko, Matthias - nemško, Matyáš - češko)''''' je osrednji junak [[ljudska pripovedka|ljudskih pripovedk]] z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po [[ustno izročilo|ustnem izročilu]] zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž. Kralj Matiaš je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila.

 

[[Slika:Matthias contemporary Sculpture.jpg|thumb|right|200px|[[Matija Korvin]], v starosti ok. 50 let]]

==Legenda o dobrem vladarju==

Furlanski zgodovinar [[Marcantonio Nicoletti]] (†1596) je prvi poročal o tem, da [[Tolmin]]ci pojejo tudi pesmi o kralju Matiji Korvinu. To so bile verjetno vojaške hvalnice, ki so jih razširjali preživeli udeleženci zmagovitih bojnih pohodov [[Ogrska|ogrskega]] kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]. Tudi danes večina tolmačenj pripovedke o tem kralju navaja, da je pravzaprav le eden izmed likov za zelo priljubljenega ogrskega kralja Matijo Korvina (izvorno madžarsko: Mátyás Hunyadi, poznan kot Matthias Corvinus), ki je v [[pozni srednji vek|poznem srednjem veku]] (od leta 1458-1490) vladal tudi [[Koroška (vojvodina)|Koroški]]. Pomagal je vsem, ki so ga prosili za pomoč. Dal je kovati [[zlatnik]]e in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali dobri časi. Drugi vladarji so se združili proti njemu. S preživelimi vojaki se je skril v votlino pod [[Peca|Peco]], ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je ta kralj za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. Ta kralj bo s svojimi vojaki premagal vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal. Skupna značilnost izročila tega kralja je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe [[fevdalni vladar|fevdalnega vladarja]], ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. stoletja predstavlja ta kralj glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne [[pravljica|pravljice]], [[pripovedka|pripovedke]], [[balada|balade]] ter [[poezija|pesmi]] in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične. Najti je mogoče še likovna upodobitve, kakršna je Šantlova na pročelju hiše na Tržaški cesti v Ljubljani.