Jan Hus: Razlika med redakcijama

Komisija je nekajkrat zahtevala od Husa, da bi se podredil razsodbam njenih teoloških mojstrov. Pri raziskavi je Hus sprva zanikal kakršnokoli povezavo z Wycliffovimi nazori in vse od njih zavrnil. Zato je bil vprašan, zakaj je torej sploh spisal komentar k buli Janeza XXIII., katera je Wycliffove nazore jasno obsodila. Hus pa je nato kot avtorja spornega komentarja navedel Jana iz Jesenic, kar je razburilo njegovega sopotnika, Jana iz Chluma, in je obtožil Husa, da odstopa od resnice in da se boji smrti. Hus je nato zbolel, proces je bil začasno prekinjen, proti Husu pa so še naprej pričali nekateri njegovi sodobniki iz Prage in drugod.

 

 

V marcu 1415 se je začela zadeva razvijati zelo dramatično. 2. marca je papež Janez XXIII. pod pritiskom razglasil, da je pripravljen abdicirati, če sta to pripravljena storiti tudi [[protipapež]]a Gregor XII. in [[Benedikt XIII.]] V noči iz 20. na 21. marec pa je zbežal iz Konstance do Laufenburga, kjer je 30. marca preklical svojo obljubo abdikacije. Grozilo je, da se bo koncil razšel. V nastali zmedi se za Husov primer naenkrat ni zanimal več nihče, kljub temu pa je dal Husa konstanški škof prepeljati na svoj grad v Gottliebenu. 6. aprila je koncil prebrodil resno krizo in se postavil nad avtoriteto papeža. Janez XXIII. je bil 13. in 14. maja ponovno poklican pred koncil in pozvan k abdikaciji. Ker na zahtevo ni odgovoril, je bil ujet, proti njemu so se zbrale obtožbe in v dokaj neprijetnem procesu je koncil 29. maja razglasil njegovo abdikacijo.