Redakcija: 17:03, 8. november 2020 uredi (uporabniško ime odstranjeno) m vse Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:24, 8. november 2020 uredi razveljavi MZaplotnik (pogovor \| prispevki) Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 20.499 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika NejcRadFuka123 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{preusmeritev\|Tito}} je najboljši in najpoštenejši človek😊❤👏😃�☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭☭ {{Infopolje Predsednik \| name=Josip Broz Tito * \| image = <!-- Wikidata --> \| caption = Josip Broz Tito leta 1961 \| order=Drugi [[predsednik Jugoslavije\|predsednik SFRJ]] \| term_start=[[14. januar]] [[1953]] \| term_end=[[4. maj]] [[1980]] \| predecessor=[[Ivan Ribar]] \| successor=[[Lazar Koliševski]] \| birth_date = <!-- Wikidata --> \| birth_place = <!-- Wikidata --> \| death_date = <!-- Wikidata --> \| death_place = <!-- Wikidata --> \| religion= [[ateizem\|ateist]] \| spouse= [[Pelagija Broz]],<br /> [[Herta Haas]],<br /> [[Jovanka Broz]] \| party=[[Komunistična partija Jugoslavije]] \| order2=Prvi [[premier Jugoslavije\|premier SFRJ]] \| term_start2=[[29. december]] [[1945]] \| term_end2=[[14. januar]] [[1953]] \| predecessor2= \| successor2= \| signature = <!-- Wikidata --> \|\|Opis slike=Josip Broz Tito leta 1961}} '''Josip Broz''' (partizansko ime '''Tito'''), [[Jugoslovani\|jugoslovanski]] [[maršal]] in [[politik]] [[Hrvati\|hrvaško]]-[[Slovenci\|slovenskega]] rodu, * [[7. maj]] [[1892]], [[Kumrovec]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Josip Broz je bil dolgoletni in dosmrtni [[predsednik]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|SFRJ]]. == Mladost == [[Slika:Birth house of Josip Broz TITO.jpg\|thumb\|200px\|Titova rojstna hiša v Kumrovcu]] Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije (rojene Javoršek), ki je bila doma iz [[Podsreda\|Podsrede]]. Bil je sedmi od petnajstih otrok. Osnovno šolo je končal v [[Kumrovec\|Kumrovcu]], leta 1910 pa se je v [[Sisak\|Sisku]] izučil za strojnega ključavničarja. V [[Zagreb]]u se je zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, [[Češka\|Češki]], [[Nemško cesarstvo\|Nemčiji]] in [[Avstrija (vojvodina)\|Avstriji]]. Od jeseni 1913 je služil [[vojaški rok]] na [[Dunaj]]u in v Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s [[vojaški čin\|činom]] [[vodnik]]a. == Med 1. svetovno vojno == Avgusta 1914 so ga ob izbruhu [[prva svetovna vojna\|1. svetovne vojne]] poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil istega leta v [[Karpati]]h ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v [[boljševizem\|boljševiških]] demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel [[leninizem]] in leta 1920 v [[Omsk]]u postal član [[Komunistična partija Jugoslavije\|Jugoslovanskega odseka]] Ruske komunistične partije (boljševikov). Leta 1920 se je v [[Omsk\|Omsku]] poročil s 15-letno [[Pelagija Belousova\|Pelagijo Belousovo]].{{sfn\|Ridley\|1994\|p=76}} == Komunistični aktivist == Konec 1920 se je vrnil v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Jugoslavijo]] ter se aktivno politično udejstoval. Zato je bil zaprt ter je po izpustitvi kmalu imigriral v tujino. Od tam je sodeloval pri partijski dejavnosti v domovini. Leta 1934 je postal član politbiroja [[CK KPJ\|Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije]] in začel uporabljati [[vzdevek]] ''Tito''. Leta 1935 je odpotoval v [[Sovjetska zveza\|Sovjetsko zvezo]], kjer je eno leto deloval za [[Kominterna\|Kominterno]] za balkansko področje.<ref>[[#refDedijer1952\|Dedijer 1952]], str. 107.</ref> Bil je član Komunistične partije Sovjetske zveze in [[Josip Visarijonovič Džugašvili\|Stalinove]] tajne policije [[NKVD]]. Leta 1936 je [[Kominterna]] poslala Tita pod psevdonimom »Walter« v Jugoslavijo, z namenom »čiščenja« , čemur so sledile likvidacije vodstva [[Komunistična partija Jugoslavije\|Komunistične partije Jugoslavije]], med njimi tudi [[Milan Gorkić\|Milana Gorkića]].<ref>[[#refBanac1988\|Banac 1988]], str. 64.</ref> Tito se je po tem zavihtel na položaj vodje te organizacije. == Med 2. svetovno vojno == 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti [[nacizem\|nacistom]]. Med letoma 1941 in 1945 je bil [[vrhovni poveljnik\|vrhovni komandant]] [[Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije\|Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]]. == Jugoslovanski voditelj == Od 1945 in 1953 je bil [[predsednik vlade]] in [[minister za zunanje zadeve]] v vladi [[Federativna ljudska republika Jugoslavija\|FLRJ]]. Leta 1948 se je sprl s Stalinom, zaradi različnih pogledov na razmerja med državami v okviru [[Varšavski pakt\|Varšavskega pakta]]. Po Stalinovi intrigi z ustanovitvijo [[Informbiro]]ja se je Tito odločil za odkrito nasprotovanje in nastal je razkol med [[Sovjetska zveza\|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo. Vsi [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije\|ustavni akti Jugoslavije]] od Ustavnega zakona (13. januar 1953) so dovoljevali večkratno izvolitev Josipa Broza - Tita na najvišji položaj predsednika zvezne republike. Po sprejemu nove ustave 1974 pa je bil izvoljen za dosmrtnega predsednika.<ref>Enciklopedija Slovenije, s.v.</ref> Dejansko si je Titov krog političnih sodelavcev po najhujši Stalinovi grožnji (leta 1948) podredil vse vzvode oblasti in postal nesporen vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. Ena izmed uspešnih Titovih potez v mednarodni politiki je bila ustanovitev gibanja [[Gibanje neuvrščenih\|neuvrščenih]] leta 1961 ( z [[Gamal Abdel Naser\|Naserjem]] in [[Džavaharlal Nehru\|Nehrujem]]). S to potezo si je priboril status državnika svetovnega slovesa in vodje »tretjega bloka«, vmesnega člena v boju med [[Varšavski pakt\|sovjetskim taborom]] in [[NATO\|zahodnim zavezništvom]]. == Smrt == {{Seealso\|Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita}} Tito je umrl [[4. maj\|4. maja]] [[1980]] ob 15.05 v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana\|Kliničnem centru]] v Ljubljani za posledicami [[gangrena\|gangrene]] (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja [[amputacija\|amputirali]] levo nogo). Na njegov pogreb je prišlo 123 državnih delegacij iz vsega sveta. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije. == Osebnost in značaj vladavine == Titu kritiki najbolj zamerijo neusmiljen obračun z »okupatorskimi pomagači« in »domačimi izdajalci« ter političnimi nasprotniki, ki so bili razglašeni za »sovražnike revolucije«. Najbolj izčrpno dokumentacijo o tem podajajo [[donavski Švabi]] - vojvodinski [[Nemci]], ki dolžijo Tita in komuniste za [[genocid]].<ref>Documentation Project Committee (Herbert Prokle, Georg Wildmann, Karl Weber, Hans Sonnleitner), Genocide of the ethnic Germans in Yugoslavia 1944–1948 (European English-Language Edition), München 2003, ISBN 3-926276-47-9</ref> Po vojni, v kateri so bili Vojvodinski Nemci prisilno mobilizirani v nemško vojsko,<ref>Valdis O. Lumans (1993). ''Himmler's Auxiliaries: The Volksdeutsche Mittelstelle and the German National minorities of Europe, 1939–1945'' University of North Carolina Press, str. 235.</ref> so nekatere preostale člane družin iz maščevanja bodisi javno usmrtili, bodisi poslali v [[Sovjetska zveza\|sovjetska]] in druga delovna taborišča. Podobne poboje, nekatere po iniciativi krajevnih voditeljev, druge širših razsežnosti, so uprizorili v skoraj vseh delih Jugoslavije. V Sloveniji še vedno raziskujejo [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji\|povojne izvensodne poboje]]. Vsaj največji izmed teh pobojev se niso mogli izvršiti brez soglasja nespornega voditelja Jugoslavije, Tita. Zgodovinar [[Božo Repe]] priporoča naslednji pogled na Tita kot zgodovinsko osebnost: {{quote\|Od vseh ocen o Titu mi je osebno še najbližje tista, ki jo je zapisal Fitzroy MacLean v Sunday Timesu že maja 1962:<br />»Človeku je lahko Tito všeč ali ne. Marsikomu ni všeč. Človeku je lahko 20. stoletje všeč ali ne. Marsikomu ni všeč. Vendar gresta vštric, človek in stoletje. Prvi je v veliki meri simboličen odsev drugega.«<br />Sposobnost razumevanja dejanj ljudi in poteka zgodovinskih dogodkov v njihovem času in prostoru je znak zrelosti nekega naroda ali družbe. Slovenci, pa tudi drugi nekdanji Titovi »podaniki«, smo še daleč od tega. Tako kar zadeva 20. stoletje, kot kar zadeva Tita.\|B. Repe, [http://www.mladina.si/97148/lik-in-delo-tovarisa-tita/ Lik in delo tovariša Tita, ''Mladina'', 24. maj 2007]}} Ankete, ki jih je opravila [[Ninamedia]] v letih 1995, 1998, 2001, 2007 in 2010, kažejo stalno visok odstotek za ocene, da je Tito pozitivna zgodovinska osebnost (najmanj leta 1998: 63 %, največ leta 2007: 81 %) in nizek odstotek anketirancev, ki ocenjujejo Tita negativno (med 7 in 11 % v različnih letih; razlika neopredeljeni).<ref>[http://www.mladina.si/media/www/slike.old/clanki/200720/tito-anketa_display.jpg], [http://www.mladina.si/107914/zlocinec/]</ref> {{škrbinski razdelek}} == Odlikovanja in priznanja == ''Glavni članek: [[seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj]]''. Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo: {\| class="wikitable" \|- ! Priznanje ali odlikovanje ! Država ! Datum prejema ! Opombe ! Ref. \|- \| [[Red Narodnega heroja]] \| [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] \| [[6. november]] [[1954]], [[15. maj]] [[1972]], [[16. maj]] [[1977]] \| edina oseba, ki je priznanje prejela trikrat \| <ref name="titoville-odlikovanja">[http://www.titoville.com/odlikovanja.html Seznam Titovih odlikovanj na titoville.com]</ref> \|- \| [[Red Leopolda (Belgija)]] \| [[Belgija]] \| [[6. oktober]] [[1970]] \| najvišje vojaško priznanje kraljevine [[Belgija\|Belgije]]. \| <ref name="titoville-odlikovanja" /> \|- \| [[Red slona]] \| [[Danska]] \| [[29. oktober]] [[1974]] \| najvišje priznanje kraljevine [[Danska\|Danske]]. \| <ref>[http://order.decoration.en.infofx.org/ Prejemniki odlikovanja Slonovega reda]</ref> \|- \| [[Médaille militaire]] \| [[Francija]] \| [[5. maj]] [[1956]] \| prejemniki tudi [[Winston Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt]], in [[Dwight Eisenhower]]. \| <ref>[http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm Prejemniki Médaille militaire]</ref> \|- \| [[Red zmage]] \| [[Sovjetska zveza]] \| [[9. september]] [[1945]] \| najvišje vojaško priznanje Sovjetske zveze<br />eden izmed 5 tujcev, ki so priznanje prejeli \| <ref>[http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html Seznam prejemnikov Reda Zmage]</ref> \|} == Opombe in sklici == {{opombe\|2}} == Viri == * <cite id=refBanac1988>{{cite book\|last=Banac\|first=Ivo\|title=With Stalin against Tito: Cominformist splits in Yugoslav Communism\|year=1988\|publisher=Cornell University Press\|isbn=0-8014-2186-1}}</cite> * Neil Barnett. ''Tito''. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0 * <cite id=refDedijer1952>{{cite book \|title=Tito \|last=Dedijer \|first=Vladimir \|year=1952 \|publisher=Simon and Schuster}}</cite> * [[Milovan Đilas]], ''Tito : The Story from Inside''. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6 * Lorraine M. Lees. ''Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960''. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3 * Stevan K. Pavlowitch. ''Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment''. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X * [[Jože Pirjevec]]. ''Tito in tovariši''. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4 * Jasper Ridley, ''Tito : a Biography''. London, 1994. * Richard West. ''Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia''. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X * {{cite book \| last=Ridley \| first =Jasper \| title = Tito: A Biography \| year = 1994 \| publisher = Constable and Company \| location = London, England \| isbn = 0-09-475610-4 \| ref = harv }} == Glej tudi == * [[Dan mladosti]] * [[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest\|Kraji in mesta poimenovani po Titu]] * [[Naš Tito]] * [[Rojstna hiša maršala Tita]] * [[Smrt in pogreb maršala Tita]] == Zunanje povezave == {{Zbirka\|Category:Josip Broz Tito\|Josip Broz Tito}} * {{leksikon.si\|77}} {{NAMSecretary-General}} {{CastniMescaniCelja}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Yugoslav President}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Broz Tito, Josip}}

Josip Broz - Tito: Razlika med redakcijama