Stockholmski sindrom: Razlika med redakcijama

Ime je po bančnem ropu v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]] leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot [[talec|talci]], razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater [[Nils Bejerot]], definiral pa ga je [[psihiater]] [[Frank Ochberg]].

Čustveno so se navezali le zato, ker so sami doživeli ali pa so celo doživljali podobna stanja ugrabiteljev in v trenutku ugrabitve so bili v popolni tišini sami seboj in so razvili empatijo (sočustvovanje), s katero so se poistovetili ter odločili za svoja dejanja. Ampak to še ne pomeni, da so se čustveno povezali z ugrabiteljem ampak z enakim čustvenim stanjem, kar pa nima nobene zveze z ugrabitelji osebno. (Željko Malinić)