Alarik II.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Vladanje: → Siagrij |
nadaljevanjež |
||
Vrstica 59:
Leta 506 so Vizigoti zavzeli mesto Dertosa v dolini Ebra. V mestu so ujeli rimskega uzurpatorja Petra in ga usmrtili.<ref> Collins, Roger. ''Visigothic Spain, 409–711''. Oxford: Blackwell Publishing, 2004. str. 35.</ref>
==Bitka pri Vouilléu in njene posledice==
[[Slika:Reino de los visigodos-en.svg|thumb|right|250px|Vizigotsko kraljestvo pod Alarikom II.]]
Klodvik je po nekaj letih prekršil mirovni sporazum, sklenjen leta 502, in kljub diplomatskemu posredovanju [[Ostrogoti|ostrogotskega]] kralja in Alarikovega tasta [[Teoderik Veliki|Teoderika]] napadel vizigotsko ozemlje. Alarika so ga njegovi magnati prisilili, da se je v [[Bitka pri Vouilléu|bitki pri Vouilléu]] pri [[Poitiers]]u poleti 507 spopadel s Klodvikom. Vizigoti so bili v bitki poraženi, Alarik pa ubit. Po pisanju Gregorja Tourskega ga je ubil sam Klodvik.<ref> Wolfram. ''History of the Goths''. str. 292-.</ref> Najresnejša posledica poraza Vizigotov ni bila izguba njihovih posesti v [[Galija|Galiji]]. S pomočjo Ostrogotov so osvojili večino izgubljenega ozemlja, po mnenju Herwiga Wolframa morda do [[Toulouse]]a.<ref>Wolfram. ''History of the Goths''. str. 245.</ref> Manj pomembna je bila tudi izguba zakladnnice, ki jo je zasegel Klodvik.<ref name=ref5/> Peter Heather ugotavlja, da se je po kraljevi smrti kraljestvo preprosto razsulo.<ref>Peter Heather. ''The Goths''. Oxford: Blackwell, 1996. str. 215.</ref>
Alarikova dediča sta bila njegov starejši nezakonski sin [[Gezalik]] in njegov mlajši zakonsko polbrat [[Amalrik]], ki je bil še otrok. Gezalik se je izkazal za nesposobnega, zato je prestol leta 511 prevzel Teodorik Veliki, navidezno v Alarikovem imenu. Amalrik je kasneje prevzel vizigotski prestol, vendar je bila politična kontinuiteta vizigotskega kraljestva porušena. Po Amalrikovi smrti leta 531 se je začelo dolgo obdobje nemirov, ki je trajalo do leta 568, ko je na prestol sedel [[Leovigild]].<ref> Heather. The Goths. str. 277.</ref>
==Sposobnost vladanja==
Alarik je bil [[Arijanstvo|arijanec]], takot vsi zgodnji vizigotski plemiči, vendar je močno omilil politiko preganjanja katolikov, ki jo je izvajal njegov oče. [[Katolištvo|Katolikom]] je dovolil, da so leta 506 organizirali cerkveni zbor v [[Agde]]u.<ref name=ref13>Chisholm, Hugh, ur. (1911). ''"Alaric II."''. Encyclopædia Britannica. 1 (1. izdaja). Cambridge University Press. str. 472.</ref> S katoliškimi škofi iz [[Arles]]a je imel neugodne odnose, ker je prekinil službovanje arleškega škofa Cezarija, imenovanega leta 503. Cezarija je obtožil kovanja zarote z [[Burgundi]], katerih kralj je bil poročen s Klodvikovo sestro. Obtožil ga je tudi, da je pomagal Burgundom pri zasedbi mesta in ga za eno leto izgnal v [[Bordeaux]] v [[Akvitanija|Akvitaniji]]. Ko se je kriza končala, mu je dovolil, da se brez posledic vrne v Arles.<ref>Wace. ''Dictionary''.</ref>
Svojo modrost v političnih zadevah je pokazal tudi z imenovanjem komisije pod vodstvom sodnika Aniana, katere naloga je bila pripraviti povzetek rimskih zakonov in cesarskih odlokov in jih oblikovati v zakonik za njegove rimske podanike. Zakonik je na splošo znan kot ''Breviarium Alaricianum'' ali ''Alarikov brevir''.<ref name=ref13/>
==Sklici==
| |||