Miokardni infarkt: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref
Brez povzetka urejanja
Oznaka: vrnjeno
Vrstica 13:
}}
 
'''Miokardni infarkt''' oz. '''akutni miokardni infarkt''', bolj znan pod izrazom ('''akutna''') '''[[srčna kap]]''' ali '''srčni napad''', je ena izmed 3 oblik [[akutni koronarni sindrom|akutnega koronarnega sindroma]] (preostali 2 obliki sta nestabilna angina pektoris in nenadna ishemična srčna smrt). <ref name=Interna /> Je najpogostejši vzrok [[smrt]]i v razvitih državah.<ref name="WHO-2002">{{navedi splet|url=http://www.clevelandclinicmeded.com/medicalpubs/diseasemanagement/cardiology/acute-myocardial-infarction/ |title=Acute Myocardial Infarction |author1=Bolooki, H.M. |author2=Bajzer, C.T. |work=Disease Management Project |publisher=Cleveland Clinic Center for Continuing Education|accessdate=3.6.2010}}</ref> Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so predhodne [[bolezni srca in ožilja]], starost, [[Vpliv kajenja tobaka na zdravje|kajenje tobaka]], visoka raven določenih lipidov ([[triglicerid]]ov, [[LDL]]) v krvi in nizka raven drugih ([[HDL]]), [[sladkorna bolezen]], povečan [[krvni pritisk]], [[debelost]] idr.<ref name="pmid16651468">{{navedi revijo |author=Pearte C.A. s sod.|title=Characteristics and baseline clinical predictors of future fatal versus nonfatal coronary heart disease events in older adults: the Cardiovascular Health Study |journal=Circulation |volume=113 |issue=18 |pages=2177–85 |year=2006 |pmid=16651468|doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.105.610352 |url=http://circ.ahajournals.org/cgi/content/full/113/18/2177}}</ref> Nastane zaradi nestabilnega aterosklerotičnega plaka in posledične [[tromboza|tromboze]], ki pomembno zoži ali popolnoma zapre svetlino [[venčna arterija|venčne arterije]]. Posledica je odmrtje ([[nekroza]]) srčne mišice. Značilno se kaže s srčno bolečino, ki nastopi v mirovanju ali ob najmanjšem telesnem naporu, pri okoli 20% pa je bolečina atipična ali celo odsotna. Diagnozo potrdi preiskava [[EKG]] in označevalci srčne mrtvine v krvi (troponin T ali I). Zdravi se z antitrombotičnimi (acetilsalicilna kislina, klopidogrel) in antiishemičnimi (nitrati, β-blokatorji, kisik) zdravili, v nekaterih primerih pride v poštev tudi ponovno vzpostavljanje pretoka krvi (reperfuzija).<ref name=Interna>{{navedi knjigo |last1=Kocijančič |first1=Andreja |authorlink1=Andreja Kocijančič |last2=Mrevlje |first2=Franc |last3=Štajer |first3=Dušan |year=2005 |title=Interna medicina |publisher=Littera Picta |location=Ljubljana |isbn=961-6030-56-6 |cobiss=217601536}}</ref>
 
== Etiologija ==