Neeksplodirana ubojna sredstva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
m np |
||
Vrstica 1:
'''Neeksplodirana ubojna sredstva''' ('''NUS''', včasih tudi skrajšano '''UO'''), '''neeksplodirane bombe (UXB)''' in '''eksplozivni ostanki vojne (ERW)''' so eksplozivno [[orožje]] ([[bombe]], [[Granata|granate]], granate, [[kopenske mine]], pomorske mine, kasetno strelivo in drugo [[strelivo]]), ki ne eksplodirajo kar tako a še vedno predstavljajo [[Nevarnost / potencialna nevarnost sredstev|nevarnost]] detonacije, včasih tudi več desetletij po tem, ko so bila uporabljena ali zavržena. NUS ne izvirajo vedno le iz vojnega območja vendar tudi na vojaških poligonih pa čeprav so bili že davno opuščeni je na njih lahko še veliko teh sredstev. NUS iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so še vedno zelo [[Nevarne snovi|nevarna]] namreč vsebujejo strelivo s strupenim plinom. Ko se odkrijejo nezaželena streliva se uničijo v nadzorovanih [[Eksplozija|eksplozijah]], vendar se zgodi da se tudi naključna detonacija celo zelo starih eksplozivov konča s smrtnimi posledicami.
Oseminosemdeset držav je [[Onesnaženje|onesnažen]]<nowiki/>ih s kopenskimi minami, ki vsako leto ubijejo ali pohabijo 15.000–20.000 ljudi. <ref>{{Cite web|url=https://www.unicef.org/french/protection/files/Landmines_Factsheet_04_LTR_HD.pdf|title=Children and Landmines: A Deadly Legacy|last=UNICEF|date=|website=|access-date=}}</ref> Približno 80% žrtev je civilnih prebivalcev, najbolj prizadeti pa so [[Otrok|otroci.]] Po ocenah se v nekaj urah po eksploziji zgodi 50% smrtnih žrtev. V zadnjih letih se mine vse bolj uporabljajo kot orožje za boj proti lokalnemu civilnemu prebivalstvu.<ref>{{cite web|url=http://www.un.org/en/sections/issues-depth/demining/index.html |title=Demining |publisher=United Nations |accessdate=9 September 2017}}</ref>
Poleg očitne nevarnosti [[Eksplozija|eksplozije]] lahko zakopani NUS povzroči [[onesnaženje]] okolja. Na nekaterih pogosto uporabljenih področjih vojaškega usposabljanja lahko kemikalije, povezane s strelivom, kot so eksplozivi in
== Tveganja in težave ==
Neeksplodirano orožje tudi že zelo staro, lahko eksplodira. Tudi če ne eksplodira med razgradnjo onesnažuje okolje. Izkopavanje, zlasti globoko zakopanih izstrelkov je
Neeksplodirana ubojna sredstva še iz sredine 19. stoletja,<ref>{{cite web|last=Lakin |first=Matt |url=http://www.knoxnews.com/news/local-news/history-shell-of-former-self |title=Deputies blow up Civil War ordnance found in Farragut |work=Knoxville News Sentinel |date=15 August 2008 |accessdate=5 March 2015}}</ref><ref>{{cite journal|url=http://www.archaeology.org/9611/newsbriefs/civilwar.html |title=Live Civil War Ammo Found |journal=Archaeology |volume=49 |issue=6 |date=November–December 1996 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.nbcnews.com/id/24441427|title=Civil War Cannonball Explodes and Kills Virginia Relic Collector|publisher=[[NBC News]]|date=5 March 2008| accessdate=10 September 2010}}</ref> še vedno predstavljajo nevarnost po vsem svetu, tako na sedanjih kot na nekdanjih bojnih območjih in na vojaških streliščih. Glavna težava neeksplodiranih ubojnih sredstev je, da se z leti sprožilec ubojnega sredstva in naboj poslabšata, zaradi česar sta pogosto bolj občutljiva na motnje in zato nevarnejša za ravnanje. Gradbena dela lahko vplivajo na neeksplodirane bombe, ki lahko nato eksplodirajo zaradi posega v okolje. Gozdni [[požar]]<nowiki/>i se lahko povečajo, če pokopano ubojno sredstvo eksplodira in tudi vročinski valovi, zaradi katerih se vodni nivo močno spusti, lahko poveča nevarnost potopljenega orožja. Obstaja nešteto primerov, kako ljudje posegajo v neeksplodirana ubojna sredstva stara več let, kar se pogosto konča s smrtnimi posledicami. <ref>{{cite web|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/regions/asia-pacific/vietnam/121203/unexploded-mortar-shell-kills-vietnamese-children |title=Unexploded mortar shell kills Vietnamese children |publisher=GlobalPost |date=3 December 2012 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.libyaherald.com/2012/11/18/two-people-killed-in-rubbish-dump-blast |title=Two officials killed by unexploded ordnance at rubbish dump in Hasawna |work=Libya Herald |date=18 November 2012 |accessdate=20 July 2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121128135206/http://www.libyaherald.com/2012/11/18/two-people-killed-in-rubbish-dump-blast |archivedate=28 November 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.pakistantoday.com.pk/2012/07/01/news/foreign/4-afghan-children-killed-by-unexploded-weaponry |title=4 Afghan children killed by unexploded weaponry |work=Pakistan Today |agency=Agence France-Presse |date=1 July 2012 |accessdate=20 July 2013}}</ref> Zato je splošno priporočljivo, da se nekvalificirane osebe ne dotikajo ničesar, kar je podobno tem sredstvom. Namesto tega je treba lokacijo sporočiti lokalni policiji, da bodo strokovnjaki za odstranjevanje bomb ali odstranjevanje eksplozivnih orožij to storili na varen način.
Čeprav ima strokovno osebje za odstranjevanje ubojnih sredstev strokovno znanje, spretnosti in opremo, vseeno niso imuni na nesrečo: Junija 2010 so gradbeni delavci v nemškem [[Göttingen]]<nowiki/>u odkrili 500-kilogramsko zavezniško bombo iz druge svetovne vojne, katera je bila pokopana približno 7 metrov pod zemljo. Nemški strokovnjaki so bili obveščeni in so se udeležili kraja dogodka. Medtem so bili prebivalci, ki živijo v bližini, evakuirani, osebje za odstranitev eksploziva pa se je pripravljalo na razorožitev bombe a je eksplodirala, tri od njih je ubila, šest pa jih je hudo ranila. Vsi udeleženi strokovnjaki so imel po več kot 20 let praktičnih izkušenj, na tem področju in so na varno pred tem pospravili že med 600 in 700 neeksplodiranih bomb. Bomba, ki je usmrtila in poškodovala osebje, je bila posebej nevarna, ker je bila opremljena s kemično varovalko z zapoznelim delovanjem (z vgrajeno protiblokirno napravo), ki ni delovala v skladu z načrtom, po 65 letih pa je pod zemljo postala zelo nestabilna.<ref>{{cite web|author=International |url=http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,698245,00.html |title=Routine Disposal Goes Wrong: Three Killed in Explosion of World War II Bomb in Germany |work=Der Spiegel |date=2 June 2010 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/10212890.stm |publisher=BBC News |title=WWII bomb kills three in Germany |date=2 June 2010}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/7795709/Three-dead-as-Second-World-War-bomb-explodes-in-Germany.html|title=Three dead as Second World War bomb explodes in Germany|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2 June 2010| accessdate=10 September 2010|location=London}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.dailyexpress.co.uk/posts/view/178648/Bomb-kills-German-explosive-experts/ |title=Bomb kills German explosive experts |work=Daily Express |date=2 June 2010 |accessdate=20 July 2013}}</ref>Običajno se uporabljala vrsta zapoznele varovalke tudi v primeru bombe v Göttingenu: Steklena viala z acetonom je bila razbita po sprostitvi bombe; [[aceton]] je bil namenjen, ko je kapljal navzdol, razgraditi celuloidne diske, ki so zadržali vzmetni sprožilec, ki bi udaril v detonator, ko bi se diski po nekaj minutah ali urah dovolj razgradili. Ta bombe pa ni bila usmerjena navzdol, tako da aceton ni kapljal na celuloid in ga oslabel; vendar so se diski dolga leta razgrajevali, dokler sprožilec ni bil sproščen in je bomba spontano detonirala ali ko je oslabela zaradi trkanja. <ref>{{cite web |url=https://www.smithsonianmag.com/history/seventy-years-world-war-two-thousands-tons-unexploded-bombs-germany-180957680/ |title=There Are Still Thousands of Tons of Unexploded Bombs in Germany, Left Over From World War II |website=Smithsonian Magazine|date=January 2016 |author=Adam Higginbotham|accessdate=23 April 2018}}</ref>
| |||