Stara Loka: Razlika med redakcijama

===Cerkev Svetega Jurija===

 

 

V cerkvi je oltarje izdelal [[Janez Gosar (starejši)|Janez Gosar]] starejši, slike [[Ivan Wolf]], kipi pa so delo [[Franc Ksaver Zajec|Franca Zajca starejšega]]. V cerkvi stoje nagrobniki [[Volbenk Schwarz|Volbenka Schwarza]], ki je živel pred letom 1522, [[Anton Feichtinger|Feichtingerja]] iz leta 1583, Freubergerja iz leta 1661 in prisednika plemiškega sodišča [[Gabrijel Lukančič|Gabrijela Lukančiča]] iz leta 1683. Tudi na zunanji steni cerkve je vzidanih nekaj nagrobnikov, na pokopališču ob cerkvi pa je spomenik botanika [[Fran Jesenko|Frana Jesenka]], ki ima za okras izvesek nekdanje loške ključavničarske delavnice Jesenkov z letnico 1712. Na nekdanjem [[Župnišče|župnišču]] zahodno od [[Pokopališče|pokopališča]] je nad vhodom naslikan grb [[škof]]a [[Janez Teodor Bavarski|Janeza Teodorja Bavarskega]] iz leta 1757. Cerkvena streha je pokrita z [[Zali Log|zaliloškim]] [[skril]]om.

 

===Starološki grad===

Starološki grad se je verjetno razvil iz [[dvor]]ca [[Freisinška škofija|freisinškega gospostva]]. Prvo navedbo gradu je moč zaslediti v fevdni knjigi iz leta 1433. Pripadalo mu je precej zemljišč, več kajž in kovačnici v Podnu. Grad so si lastile vplivne rodbine Sigesdorf, [[Maksimilijan Leopold Rasp|Rasp]], Scarlichi, Pečaher in [[Erbergi|Erberg]]. Bogati domačin [[Mihael Papler]] si je z nakupom pridobil lastništvo nad gradom v začetku 17.stoletja. Skupaj z drugo posestjo v [[Puštal]]u je grad prešel v lastništvo [[Andrej Paradeiser|Andreja Paradeiserja]] oziroma za njim [[Ana Marija Posarelli|Ane Marije Posarelli]] roj. Paradeiser. Ta je zopet združila skupaj vso [[puštal]]sko posest tudi tisto ki jo je predhodno pridobil Mihael Papler. Grad je leta 1755 na dražbi kupil Matevž Demšar, trgovec s platnom z Žetine. Njegov sin Jožef Demšar, ga je leta 1819 prodal [[Friderik Anzelm Strahl|Frideriku pl. Strahlu]] iz [[Erfurt]]a, ki je bil poročen z njegovo hčerjo [[Terezija Justina Demšar|Terezijo Justino Demšar]]. Njun sin [[Anton Jožef Edvard Strahl]] je grad prenovil in ga napolnil z umetninami in starinami izvirajočimi iz širše loške okolice. Po smrti zadnjega [[Karel Friderik Jožef Strahl|Strahla - Karla]] je grad s posestvom kupil lesni trgovec Dolenc, a ga je že leta 1935 prodal društvu Dom slepih. Društvo je pričelo 1. januarja 1937 v prostorih gradu izvajati dejavnosti varstva, nege in oskrbe odraslih oseb. To je tudi začetek tovrstne dejavnosti v [[Slovenija|Sloveniji]]. Dejavnost v gradu poteka do leta 1944, ko nemške okupcijske sile stanovalce premestijo v starološko župnišče. Po letu 1945 se v gradu ponovno odvijajo dejavnosti varstva, nege in oskrbe slepih oseb. Z izboljšanjem materialnih pogojev [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije]] ustanovi samostojne invalidske delavnice in pričnejo s poklicnim usposabljanjem slepih oseb za poklic telefonista, pletarja, ščetkarja, metlarja. Dom in delavnice se leta 1964 združita v Center slepih in slabovidnih. Tekom let se je dejavnost centra spreminjala, od leta 2004 pa v gradu in v letu 1979 novozgrajenem objektu poteka vartsva slepih in slabovidnih starejših občanov.