Wikipedija

Bitola: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 38:
}}
 
'''Bitola''' ([[makedonščina|makedonsko]] Битола, [[grščina|grško]] Μοναστήρι, [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] Bitolj/Битољ, [[bolgarščina|bolgarsko]] Битоля, [[turščina|turško]] Manastır, مناستر) ali ''mesto konzulov'' (pod slednjim je poznano še danes), je drugo največje mesto [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] z okoli 100.000 prebivalci, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gor [[Baba]] (vrh [[Pelister]], 2601 m), [[Nidže]] in [[Kajmakčalan]] ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine [[Pelagonija]], 15&nbsp;km severno od [[Grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] in na nadmorski višini 576 m. Mesto leži na stičišču [[Jadransko morje|jadranske]], [[Egejsko morje|egejske]] in [[Srednja Evropa|južno-srednjeevropske]] regije. ZnanoŠe danes je znano tudi kot <nowiki>''</nowiki>Mesto konzulov"; to poimenovanje se je uveljavilo že izv časaobdobju Osmanskega cesarstva, saj je imelo veliko evropskih držav konzulate prav v Bitoli.
 
Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki ga je kot [[Heraclea Lyncestis]], na sredini 4. stoletja pr. n. št., ustanovil [[Filip II. Makedonski]]. Mesto je bilo prestolnica [[Rumelijski Ejalet|Osmanske Rumelije]] od leta 1836 do leta 1867. Bitola je drugo mesto diplomacije v Severni Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] je bilo eno od kulturnih centrov države. Bitola je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središče, sedež bitolske občine in južnomakedonske regije ter druge najstarejše makedonske [[Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli|Univerze sv. Klimenta Ohridskega]].
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitola«