Bitola: Razlika med redakcijama

'''Bitola''' ([[makedonščina|makedonsko]] Битола, [[grščina|grško]] Μοναστήρι, [[srbohrvaščina|srbohrvaško]] Bitolj/Битољ, [[bolgarščina|bolgarsko]] Битоля, [[turščina|turško]] Manastır, مناستر) ali ''mesto konzulov'' (pod slednjim je poznano še danes), se nahaja v jugozahodnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] ob vznožju gor [[Baba]] (vrh [[Pelister]], 2601 m), [[Nidže]] in [[Kajmakčalan]] ob reki Dragoru, v centrusredišču kotline/nižine [[Pelagonija|Pelagonije]], 15&nbsp;km severno od [[Grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] in na nadmorski višini 576 m. Mesto stojileži na pomembnem križiščustičišču [[Jadransko morje|jadranskega morjajadranske]], [[Egejsko morje|egejskega morjaegejske]] in [[Srednja Evropa|srednje Evropejužno-srednjeevropske]]. Je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središčeregije. Znano je že iz časa Osmanskega Cesarstva kot <nowiki>''Mesto konzulov''</nowiki>, saj je imelo veliko Evropskih držav konzulate prav v Bitoli.

Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki ga je kot [[Heraclea Lyncestis]], na sredini 4. stoletja pr. n. št., ustanovil [[Filip II. Makedonski]]. Mesto je bilo prestolnica [[Rumelijski Ejalet|Osmanske Rumelije]] od leta 1836 do leta 1867. Bitola je drugo mesto diplomacije v Severni Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] je bilo eno od kulturnih centrov države. Bitola je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središče, sedež bitolske občine in južnomakedonske regije ter druge najstarejše makedonske [[Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli|Univerze sv. Klimenta Ohridskega]].