'''Jakob Petelin Kranjski''' ([[latinščina|latinsko]] '''Jacobus Gallus Carniolus'''; tudi '''Handl''' ali '''Händl'''), pozno-renesančni [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * konec julija [[1550]], najverjetneje [[Šentviška Gora]] ali [[Ribnica]], † [[18. julij]] [[1591]], [[Praga]], [[Češka]]. Rodil se je na Kranjskem (Carniola), ki je v tistem času spadala pod [[Habsburžani|Habsburžane]] v obsegu [[Sveto rimsko cesarstvo|SvetegaSveto RimskegaRimsko CesarstvaCesarstvo]], temu so vladali [[Habsburžani]]. V svoji drugi polovici svojega življenja je živel in ustvarjal na [[Moravska|Moravskem]] in v [[Češka (zgodovinska dežela)|BohemijiČeškem]].
Domnevno se je izobraževal v [[Stiški samostan|samostanu v Stični]], v mladosti je potoval po [[Nižja Avstrija|Nižji Avstriji]] in bival v [[Donava|obdonavskih]] [[samostan]]ih Zwettl in Melk, kasneje je potoval v [[Praga|Prago]], [[Wroclaw]] in [[Olomuc]]. Gallus je avtor številnih [[motet]]ov, najbolj znana pa je zbirka 374 motetov, ki je namenjena petju v vsakem dnevu [[cerkveno leto|cerkvenega leta]]. Večja zbirka del je tudi t. i. ''Harmoniae morales'', izbor 53 [[madrigal]]ov. Gallus je bil sodobnik [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Giovannija Pierluigija da Palestrine]] in [[Orlando di Lasso|Orlanda di Lassa]]. V času svojega življenja je bil uspešen in cenjen skladatelj, vendar je na domačih tleh skozi stoletja utonil v pozabo. V slovenskem prostoru sta nanj ponovno opozorila skladatelja [[Josip Mantuani]] in [[Kamilo Mašek]]. Med letoma 1985 in 1996 je [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] izdala njegova dela v dvajsetih zvezkih.
Gallusa so počastili s poimenovanjem osrednje dvorane v dvorani Cankar Center Gallusova dvorana (Gallusova dvorana). Del desnega nabrežja reke Ljubljanice v Ljubljani, ki se razprostira od mostu svetega JakovaJakoba do Kobblerjevega mostu, ima ime Gallusov nasip (Gallusovo nabrežje). To je tudi ime levega nabrežja reke Bistrice v mestu Ribnica, njegovega rojstnega kraja. [8] Tam sta mu v spomin tudi spomenik z bronasto glavo skladatelja, delo arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja [sl] iz leta 1932, ter kamnita plošča iz leta 1973. Plošča je bila prvotno postavljena že leta 1933, uničena pa med drugo svetovno vojno. [9] [10] Slovenski javni sklad za kulturne dejavnosti vsako leto zaslužnim glasbenikom podeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke (Gallusova značka) ter navedbe bronastega, srebrnega in zlatega Gallusa (Gallusova plaketa). [11] Gallus je bil upodobljen na sprednji strani zdaj zastarelega 200-tolarskega bankovca Republike Slovenije. [8]
