Otto Wallach: Razlika med redakcijama
sem napisal članek vendar lahko vsebuje pravopisne napake in kakšne narobe sklanjatve imen |
(ni razlike)
|
Redakcija: 19:52, 27. oktober 2020
Otto Wallach, nemški kemik, *27. marec 1847, Königsberg – † 26. februar 1931, Göttingen.
| Otto Wallach | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. marec 1847 Königsberg, Prusija |
| Smrt | 26. februar 1931 (83 let) Göttingen, Nemčija |
| Narodnost | pruska, nemška |
| Področja | Organska kemija |
| Ustanove | Univerza Göttingen, Univerza Bonn |
| Alma mater | Univerza Göttingen |
| Mentor doktorske disertacije | Hans Hübner |
| Doktorski študenti | Walter Haworth, Adolf Sieverts |
| Poznan po | Struktura in biosinteza Terpenov Isoprensko pravilo |
| Pomembne nagrade | Nobelova nagrada iz kemije (1910) Davyjeva Medalja (1912) |
Je nemški kemik, ki leta 1910 prejel Nobelovo nagrado s področja kemije, za njegovo kontribucijo na področju esenscialnih olj ter odkritja načinov ekstrakcij Terpenov.
Življenje
Otto Wallach se je rodil 27.3.1847 v Königsbergu, očetu Gerhard Wallachu in materi Née Otillie Thoma. Njegov oče je deloval kot pruski civilni uslužbenec dokler ni bil premeščen v Potsdam kjer je prevzel vlogo generalnega revizorja. Seveda se je družina preselila skupaj z njim. Otto je svojo izobrazbo začel na humanistični gimnaziji v Potsdamu, kjer je dobil veliko zanimanje za zgodovino in umetnost. V šoli so bila predavanja iz kemije zelo redka in poenostavljena. Kljub temu je že tedaj imel zanimanje za eksperimentiranje in kemijo, celo toliko, da je začel eksperimente izvajati kar doma.
Po končani gimnaziji se je leta 1867 vpisal na Göttingen, kjer študiral pod vodstvom Wöhlerja, Fittiga in Hübnerja študiral kemijo. Kmalu je izkoristil priložnost ter za en semester odšel v Berlin, kjer je študiral pod mentorstvom A.W. Hofmanna in G. Magnusa. Ob vrnitvi je nadaljeval študij ter leta 1869 po preteku samo 5 semestrov pridobil doktorat iz kemije pod mentorstvom Hübnerja. Njegova doktorska tema je obravnavala izomere v toluenu. Skozi celoten čas študija je tudi pomagal profesorju Wöhlerju pri njegovih raziskavah.
Med letoma 1869 in 1870 je deloval kot asistent profesorju H. Wichelhaus v Berlinu, s katerim je raziskoval nitriranje b-naftola. Leta 1970 se je nato zaposlil kot asistent na Univerzi Bonn, kjer je sodeloval z profesorjem Kekuléjem. Svojo pozicijo je mogel še isto leto zapustiti saj je bil vpoklican v vojsko. Po vrnitvi se je 1872 zaposlil v podjetju "Aktien-Gesellschaft für Anilin-Fabrikation", vendar je podjetja kmalu zapustil zaradi svojega zdravja podjetje zapustil in se istega leta spet zaposlil kot asistent na Univerzi Bonn. Na univerzi je deloval 19 let, pri čemer je leta 1876 končno postal docent in redni profesor na Univerzi. Leta 1879 mu je kljub njegovemu odrekanju bila dodeljena pozicija vodje oddelka farmacije. Kmalu se je spustil v študije esencialnih olj pri čemer ga je zanimala predvsem ločitev in analiza Terpenov. Na raziskavah je deloval skupaj z Kekuléjem, ki ga je v raziskave tudi povabil. Raziskave so se kasneje izkazale kot njegovo največje življenjsko delo. Leta 1889 se je zaposlil na Univerzi Göttingen, kjer je nadomestil upokojenega profesorja Wöhlerja, ter deloval kot vodja oddelka kemijskega inštituta vse do leta 1915, ko se je zaradi izbruha 1. svetovne vojne prisilno upokojil.
Leta 1910 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado iz kemije leta 1912 pa celo Davyjevo medaljo. Umrl je 26. februarja 1931 v Göttingenu.
Delo
Med svojim delom na Univerzi Bonn je Wallach tesno sodeloval z Friedrich Kekulom. Raziskovala sta snovi prisotne v esencilanih oljih. Do tedaj so že poznali veliko snovi ki so jih imenovali Terpeni, campheni, citreni, carveni, cineni, cajuputeni, eucalyptini, hesperidini... vendar jih je le peščica bilo že izoliranih in njihova zgradba in lastnosti so bile v večini primerov neznane. Kekulom je trdil, da je izolacija sama po sebi nemogoča, vendar je Wallach po veliko spodletelih poskusih s postopkom ponavljanja destilacije uspel ločiti esencialna olja na posamične komponente. Pri tem je uporabljal metodo iskanja, kjer je analiziral zgradbo že znane snovi esencialnih olj s pomočjo katere je lahko napovedal oz. iskal nove. Ob analiziranju zgradbe že znane snovi je lahko zasnoval metodo, ki bi omogočala kristalizacijo nove. Po analiziranju fizikalnih in kemijskih lastnosti je uspel ločiti dobljene komponente med seboj po zgradbi. Ugotovil je, da imajo zelo podobne ali celo identične zgradbe. Vse snovi skupaj je poimenoval Terpeni, ki se danes uvrščajo v skupino izoprenov. Kasneje je odkril še Pinene. Njegovo delo je postalo osnova za vse parfumske industrije.
Leta 1907 je svoje delo objavil v knjigi Terpene und Campher.
Otto Wallach je tudi uveljavil:
Nagrade in dosežki
- Postal častni član kemijskega združenja(1908),
- Prejel častni doktorat Univerze Manchester, Leipzig Technološkega Inštituta Braunschweig,
- Prejel Nobelovo nagrado iz kemije (1910),
- Postal častni član Verein Deutscher Chemiker (1912),
- Prejel Davyjevo medaljo (1912)
Viri
- The Nobel Prize. (27.10.2020). Pridobljeno iz https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/1910/wallach/biographical/
- Adam Augustyn. Brittanica. (27.10.2020). Pridobljeno iz https://www.britannica.com/biography/Otto-Wallach