Bertold II. Andeški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Bertold II. Andeški''' (''Bertold IV.'', ''Berchtold'', ''Bertholf''; † 27. junij 1151) je bil iz rodbine Andeških grofov, ki je nosil naslove grofa G... |
|||
Vrstica 6:
Verjetno je bil sin grofa Arnolda Diesenskega († 1098) in Gizele iz Schweinfurta , hčere vojvode [[Oto III. (Švabski)|Ota III.]]
Bertold I./II. (†1151)<ref name=«S1«>pri številčenju andeških Bertoldov zgodovinarji niso enotni; ''Enciklopedija Slovenije'' in ''Zgodovina Slovencev'' Bertolda (†1151) označuje kot I., nemški viri in Milko Kos pa kot II. (prednik širše rodbine, ki je bil leta 990 prvi omenjen v virih, je bil tudi Bertold). Posledično imajo tudi naslednji Bertoldi večjo ali manjšo zaporedno številko; zanesljivejša je identifikacija z letnico smrti.</ref>, ki je bival v mladosti na dreissinškem gradu, se v listini iz leta 1135 omenja kot „''comes de Plassenberch''“; domnevno je tedaj pridobil posesti ob zgornji [[Majna|Majni]] s [[Kulmbach]]om in dal tam zgraditi grad Plassenburg. Za svojo novo rezidenco je zgradil nov grad v [[Andechs]]u na vzhodni strani jezera Ammer. S tem je začel andeško vejo diessenških grofov.
Bertold je po očetu podedoval posesti ležeče okoli [[Ammersee]]-ja in [[Starnberger See]] in verjetno tudi [[Gornja Frankovska|gornjefrankovske]] posesti. Najkasneje do leta 1120 je lahko nasledil grofa ''Sigimare'', odvetnika (Vögte) samostana [[Samostan Benediktbeuern|Benediktbeuern]] in s tem znatno povečal svoj vpliv. Skrbel je tudi za samostan hiše disenskih grofov samostan [[Samostan Dießen]], ki ga je soustanovil (odvetništvo podeljeno 1130), ter imel dobre odnose tudi s samostanom [[Samostan Admont|Admont]], kateremu je podaril 15 Hub posesti v [[Možberk|Možberku]] ali Blatogradu na Koroškem, ko je v ta samostan vstopila njegova hči Kunigunda.▼
Grof Bertold je verjetno kmalu po letu 1100 ustvaril nov rodbine Andeških na Andeški gori. Grad [[Plassenburg]] (severno od [[Bayreuth]]) pa je verjetno bil zgrajen v začetku 1130-tih let, saj se naslov („grofje Plasenburški“ pojavlja po letu 1137). V tem času je verjetno prišlo do ustanovitve [[Kulmbach]]a, ki leži ob vznožju gora in se pojavlja v virih po letu 1174.
▲Bertold je po očetu podedoval posesti ležeče okoli [[Ammersee]]-ja in [[Starnberger See]] in verjetno tudi [[Gornja Frankovska|gornjefrankovske]] posesti. Najkasneje do leta 1120 je lahko nasledil grofa ''Sigimare'', odvetnika (Vögte) samostana [[Samostan Benediktbeuern|Benediktbeuern]] in s tem znatno povečal svoj vpliv. Skrbel je tudi za samostan hiše disenskih grofov samostan [[Samostan Dießen]], ki ga je soustanovil (odvetništvo podeljeno 1130), ter imel dobre odnose tudi s samostanom [[Samostan Admont|Admont]], kateremu je podaril 15 Hub posesti v [[Možberk|Možberku]] ali Blatogradu na Koroškem, ko je v ta samostan vstopila njegova hči Kunigunda.
Poroka s [[Sofija Istrska|Sofijo Istrsko]] († 1132), hčerko mejnega grofa [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Poppom II.]] [[Istra|Istrskim]] († 1103) iz rodbine grofov [[Weimarski (plemiška rodbina)|Weimar-Orlamünde]], je prinesla pridobitje posesti prvič na jugovzhodu Alp in rodbini dodatno dvignila ugled. Sofija je bila kraljevske krvi: Njena babica po očetu je bila Sofija, hči ogrskega kralja [[Béla I. Ogrski|Bela I.]] iz rodu [[Árpádovci|Arpadovcev]]. Smrt Sofijinega brata, mejnega grofa Ulrik II. Weimar-Orlamünde iz Istre leta 1112 je omogočila Bertoldu, da si je poleg [[Spanheimi|Spanheimov]] in [[Grofje Bogenski|Bogenskih]] pridobil tudi večino dediščine. Ta dediščina je postala osnova posesti Andeških ležeče na [[Kranjska|Kranjskem ]], [[Spodnjem Štajerskem]] in na [[Koroška|Koroškem]] (Me leti 1143/47 se je nazival tudi grof Kamniški (von Stein ([[Kamnik]])).
Od leta 1140 naprej je bil Bertold stalni gost na dvoru kralja [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]]; domnevno je šlo za spore med Andeškimi in [[Nadškofija Bamberg|Bamberški škofi]], ki so videli, da je njihova posvetno gospostvo na Zgornjem Frankovskem ogroženo.
== Družina ==
| |||