Tus, Iran: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje |
zgodovina... |
||
Vrstica 32:
'''Tus''' ([[Perzijščina|perzijsko]] طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v [[iran]]ski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada. [[Stari Grki]] so ga imenovali Susia ([[Stara grščina|starogrško]] Σούσια). Znano je bilo tudi kot Tusa.<ref> Keall, E., M. Roaf, R. Talbert, T. Elliott, S. Gillies. ''"Places: 952108 (Tusa/Sousia)"''. Pleiades. Pridobljeno 5. januarja 2015.</ref> Tus je bil sestavljen iz štirih mest: Tabran, Radakan, Noan in Teroid. Celotno območje se zdaj imenuje Tus po tamkajšnjem največjem mestu v 5. stoletju n. št.<ref>The Ancient City of Toos-Tus.</ref>
==Zgodovina==
[[Slika:Haruniyeh.JPG|thumb|levo| Ogromna kupola Harunija v Tusu, za katero nekateri trdijo, da je [[Al-Gazali]]jeva grobnica; trditev je sporna]]
Po legendi je mesto v Horasanu ob sedanjem Mašadu ustanovil Tus, sin mitološkega vladarja Novzarja. Tus je bil prestolnica [[Partija (satrapija)|Partije]] in rezidenca prvega kralja Vištaspe (Histaspa), ki se je prvi spreobrnil v [[zaratustrstvo]].<ref> Justi (1963). ''Iranisches Namenbuch'', str. 157.</ref> Vištaspo je leta 330 pr. n. št. ujel [[Aleksander Veliki]].
Tus je v 7. stoletju osvojil [[Omajadski kalifat|omajadski]] kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] (vladal 685-705). Pod omajadsko oblastjo je ostal do leta 747, ko je Abu Muslim Horasani med abasidsko revolucijo porazil omajadskega guvernerja.<ref>V. MInorsky. ''Tus''. The Encyclopaedia of Islam, ol. X, ur. P.J. Bearman, T. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel and W.P. Heinrichs. Brill, 2000. str. 741.</ref>
Leta 809 je v Tusu zbolel in umrl abasidski kalif [[Harun al-Rašid]]. Kalif bil na poti v Horasan, kjer naj bi umiril tamkajšnje upornike.<ref> Hugh N. Kennedy. ''The Court of the Caliphs''. ISBN 0 297 83000 7.</ref> Pokopan je nekje v okolici mesta.<ref>''Hudud al-Alam''. Prevod V. Minorsky. SBN 7189 -2-1 7.</ref>
Leta 1220 je Tus izropal [[Mongolsko cesarstvo|mongolski]] general [[Subedej]] in leto kasneje še [[Toluj]], Ki je pobil večino prebivalcev<ref>Gisela Helmecke. ''Tus''. Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia, Vol. I, ur. Josef W. Meri. Routledge, 2006. str. 838.</ref> in uničil grobnico kalifa Haruna al-Rašida.<ref name=ref8>E. Bretschneider (ur.). ''Mediaeval Researches from Eastern Asiatic Sources'', Vol. 2. Routledge, 2000. str. 65.</ref> Deset let kasneje je bil Tus obnovljen.<ref name=ref8/>
==Slavni meščani==
Najslavnejša oseba, rojena v okolici Tusa, je pesnik [[Firduzi]], avtor perzijskega epa ''[[Šahname]]''. V mestu je njegov [[mavzolej]], zgrajen leta 1934 ob tisočletnici njegovega rojstva.
Med drugimi pomembnimi meščani so bili teolog, pravnik, filozof in mistik [[Al-Gazali]], zgodnji polimat Džabir ibn Hajjan, pesnik Asadi Tusi, mogočni seldžuški vezir [[Nizam Al Mulk]], srednjeveški polihistor Nasir al-Din al-Tusi, ugledni mudžtahid Šejk Tusi (dvanajst tolmač šiitskega prava) in ugledni [[Sufizem|sufistični]] mistik in zgodovinar Abu Nasr as-Sarraj.<ref>Esposito, John, ur. (2003). ''Sarraj, Abu Nasr al-''. The Oxford Dictionary of Islam. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195125580. Pridobljeno 24. aprila l2018.</ref>
==Sklici==
| |||