Jožef Godina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 3:
 
== Življenje ==
Bil je starejši brat [[Ferdo Godina|Ferda Godine]]. Starši so mu bili Marko Godina in Marija Doma. Za domoljubne ideje ga je navdušil boter [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]].
Obiskoval je slovensko gimnazijo v [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofovih zavodih]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med prvo svetovno vojno se je boril na ruski in italijanski fronti, pridobil je naziv [[poročnik]]. Po koncu vojne je podpiral idejo priključitve [[Prekmurje|Prekmurja]] k [[Kraljevina SHS|Jugoslaviji]] ter na lastno pest v Prekmurje pripeljal oddelek jugoslovanske vojske, s katerim je 24. decembra osvobodil rojstno vas, nato pa jih je med zasedo [[Murska Sobota|Murske Sobote]] zajela madžarska vojska. Zaradi "izdaje domovine" je bil obsojen na smrt, a mu je uspelo uiti iz zapora, zaradi česar se je "v zahvalo Bogu" odločil za duhovniški poklic. Po pobegu je bil med voditelji [[Prekmurska legija|Prekmurske legije]], za priključitev Prekmurja pa se je aktivno zavzemal tudi na druge načine: bil je član [[Narodni svet za Prekmurje|Narodnega sveta za Prekmurje]], član deputacije, ki je pokrajinski vladi v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Beograd|Beogradu]] zaprosila za zasedbo Prekmurja, sodeloval je na pogajanjih s predsednikom antantne komisije dr. [[Gaston Reverdy|Gastonom Reverdyjem]] ... Poleg Jožefa Kleka in Ivana Jeriča je bil podpisnik Memoranduma o Slovencih v Prekmurju, ki ga je pripravil prof. dr. [[Matija Slavič]] in so ga nato razposlali na 45 pariških naslovov.
17. avgusta [[1919]] je Godina vodil veliko ljudsko zborovanje v [[Beltinci|Beltincih]], ki se naj bi ga udeležilo okrog 20 tisoč ljudi.