Kriminalistika: Razlika med redakcijama

Interesi kriminalistov vključujejo preučevanje narave kriminala in zločincev, izvora kazenskega prava, [[Etiologija|etiologije]] kriminala, družbene reakcije na kriminal ter funkcioniranje organa kazenskega pregona in kazenskih zavodov. Na splošno lahko rečemo, da kriminalistika svoje preiskave usmerja po treh poteh: prvič, preučuje naravo kazenskega prava in njegovo uporabo ter pogoje, pod katerimi se razvija, drugič, analizira vzročnost kaznivih dejanj in osebnost zločincev; in tretjič, preučuje nadzor nad kriminalom in rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj. Kriminalistika tako v svoj obseg vključuje dejavnosti zakonodajnih organov, organov pregona, pravosodnih institucij, popravnih zavodov ter izobraževalnih, zasebnih in javnih socialnih agencij.

 

[[Kategorija:Kriminologija| ]]

[[Kategorija:Uveljavljanje prava]]