Lothar Meyer: Razlika med redakcijama

Lothar Meyer (prvega danega imena ni uporabljal) se je rodil v nemškem mestu [[Varel]], nemškemu fiziku [[Friedrich August Meyer|FriedrichFriedrichu AugustAugustu Meyerju]] in Anni Biermann. Svojo šolanje je začel na novi privatni šoli [[Bürgerschule v Varenu]], kjer je že v zgodnjih letih pridobival kvalitetno izobrazbo, ki je temeljilo predvsem na znanju Latinščine in Grščine. Skozi njegovo otroštvo je Lother Meyer imel veliko težav z zdravjem in migrenami. Zaradi tega ga je pri 14 letih oče izpisal iz šole ter ga poslal delati kot assistent vrtnarja plemiške družine, saj je menil, da mu bosta delo v naravi in zmanjšanje miselnega napora pomagala pri njegovem zdravju. V roku enega leta se je njegovo zdravstveno stanje zelo izboljšalo in lahko je nadaljeval šolanje. Vpisal se je na staro gimnazijo ([[Altes Gymnasium]]) v Oldenburgu, kjer je leta 1851 tudi doštudiral.

V istem letu se je vpisal na študij medicine na [[Univerza v Zürichu|Univerzi v Zürichu]], kjer je študiral pod mentorstvom Carla Ludwiga, ki ga je navdušil nad Psihološko kemijo. Dve leti kasneje je šolanje nadaljeval na študiju patologije na [[Univerza v Würzburgu|Univerzi v Würzburgu]] , kjer so ga zanimala predavanja profesorja [[Rudolf Virchow|Rudolfa Virchowa]] (začetnik moderne patologije). Leta 1954 je doktoriral kot doktor medicine ter se vpisal na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzo v Heidelbergu]], kjer se je podal v vode Psihološke kemije. V tistem času je na univerzi operiral [[Robert Bunsen]], ki mu je bil tudi mentor. Po diplomiranju se je, zaradi zanimanja v sam študij, na univerzi tudi zaposlil. Leta 1958 je pridobil doktorat iz kemije na [[Univerza v Vroclavu|Univerzi v Breslavu]], kjer je raziskoval učinke [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] na [[kri]]. To je bil eden izmed njegovih prvih resnih dosežkov, saj je ugotovil, da se [[ogljikov monoksid]] veže na [[hemoglobin]] v krvi.

Po končanem študiju [[Kemija|kemije]], se je podal v smer [[Fizika|fizike]], kjer je nanj močno vplival [[Gustav Robert Kirchhoff|GustavoGustav Kirchhoff]]. Študij je nadaljeval na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v KonigsberguKönigsbergu]], v smeri matematične fizike pri profesorju [[Franz Neumann|Franzu Neumannu]], kjer je leta 1859 pridobil licenco za poučevanje. Isto leto se je zaposlil kot privatni [[docent]] kemije in fizike na [[Univerzi v Breslavu]]. Istega leta je prevzel vodstvo kemijskega laboratorija na psihološki fakulteti, kjer je poučeval organsko, anorgansko, psihološko in biološko kemijo. V svojih raziskavah se je zelo zanimal za same relacije in razvrščanje elementov. S tem je začel svoje raziskave o razvrščanju elementov v tabele z določenim zaporedjem, kar je bil tudi začetek nastanka sodobnega [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema kemijskih elementov]]. Svoje raziskave in ugotovitve je objavil leta 1864 v svoji knjigi [[moderne''Moderne teorije kemije]]'' (Die modernen Theorien der Chemie). Njegove knjige in teorije v začetku niso želeli sprejeti, vendar je z leti in novimi dejstvi začrtala osnove za vse kemike.

Leta 1866 se je poročil z [[Johanno Volkmann]], zaradi česar je zamenjal delovno okolje in se zaposlil kot profesor na [[gozdarskiGozdarski akademiji v Eberswaldu]]([[Eberswald Forestry academy]]), dve leti kasneje pa je sprejel pozicijopoložaj profesorja vna [[KarlsruhePolitehnika Polytechnicv Karlsruheju|Politehniki v Karlsruheju]].

PodjetjeUstanova je med [[Francosko-pruska vojna|Frankovsko-Pruskimi vojnami]] delovalodelovala kot bolnišnica, v kateri je Meyer deloval kot oskrbovalec. Po koncu vojne, se je leta 1876 zaposlil na [[Univerza v Tübingenu|Univerzi v Tübingenu]], kjer je deloval kot profesor do 11. aprila 1895, ko je pri 64 letih umrl zaradi kapi.

Lothar Meyer je bil zagotovo najbolj znan po njegovi klasifikaciji elementov v tabele. Idejo je dobil, ko se je leta 1860 udeležil kongresa v mestu Karlsruhe, kjer je slišal in prebral [[CanizzaroveStanislao Cannizzaro|Cannizzarove]] zapiske o uporabi [[Avogadrov zakon|Avogadrove hipoteze]] in [[Dulong-Petitov zakon|Dulong-Petitovega zakona]] za določevanjedoločanje [[Atomska masa|atomskih mas]] in simbolov. Meyer je nato predvideval, da se elementi razvrščajo v zaporedju po naraščajoči atomski masi, pri čemer so elementi padli v 6 valenčnih skupin, ki so imeli podobne kemijske in fizikalne lastnosti, ki so se ponavljale v periodičnih intervalih. Glede na njegova predvidevanja je izrisal grafe, pri čemer je atomska masa predstavljala ordinatno koordinato in atomski volumen abscisno koordinato. S tem je pridobil graf maksimumov in minimumov, pri čemer so bili najbolj [[Elektronegativnost|elektropozitvni elementi]] v samem vrhu krivulj, ostali pa so si sledili po naraščajoči atomski masi. S tem je bil prvi, ki je za razvrščanje elementov uporabil atomsko maso in ne ekvivalentno maso, kot so predpostavljali do tedaj. Njegov prvi periodni sistem je vseboval 28 elementov, in tega je tudi objavil v njegovi knjigi [[moderne''Moderne teorije kemije]]''.

Leta 1882 sta Meyer in Mendelejev prejela [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] za prispevek k [[Periodnemuperiodnemu zakonu]].