Bazilika svetega Lovrenca, Firence: Razlika med redakcijama

== Notranjost ladje ==

V notranjosti je Brunelleschi ohranil triladijski tloris stare cerkve in kombiniral njene romanske elemente, polkrožne oboke, ki jih nosita dve vrsti monolitnih stebrov, z elementi iz antične grške in rimske arhitekture kot so [[korintski slog|korintski]] stebri, rebrasti [[pilaster|pilastri]], okrasni zaključki. Njegov slog ima jasno, človeku prijazno, čisto arhitekturno zasnovo, s skrbno uravnoteženimi prostorninami in razmerji in dosledno izpeljavo kontrastov med modro sivim kamnom (''pietra serena'') in belim ozadjem. Glavna ladja ima raven kasetiran strop, okrašen s štirimi medičejskimi grbi. Obokane stranske ladje imajo ob straneh kapele, z okroglimi okni nad njimi, ki osvetljujejo cerkev.

 

Notranjost se ponaša z mnogimi umetniškimi deli:

 

== Stara zakristija ==

Obnova cerkve se je začela s Staro zakristijo (''Sagrestii Vecchia''), ki se jo lahko obravnava tudi kot samostojen objekt, ki ga imajo strokovnjaki za enega največjih dosežkov zgodnje [[Italijanska renesansa|renesanse]]. Osnovna oblika kapele je kocka, ki se zgoraj preko [[pendentiv]]a nadaljuje v rebrasto [[kupola|kupolo]]. Klasični arhitekturni elementi, rebrasti pilastri s korintskimi [[kapitel]]i, okrasni venci, loki in okviri, so izdelani iz modro sivega kamna in izstopajo iz beline ozadja. Zadnja stena se v srednji tretjini odpira v prostor za oltar, ki ima tudi kvadratni tloris in je tudi pokrit z majhno kupolo. Vse mere izhajajo iz stranice osnovnega kvadrata. S stebri in [[pediment]]om uokvirjena vrata levo in desno od oltarne odprtine je kasneje dodal Donatello.

 

[[Donatello]] je prevzel izdelavo okrasja: kerube, ki tvorijo okrasni venec; večbarvne okrogle reliefe s prizori iz ''življenja sv. Janeza Evangelista'' na pendentivu; štiri evangeliste v lunetah; oltar z izrezljano ograjico; čudovita bronasta vrata s figurami štiridesetih mučenikov in apostolov na obeh straneh oltarja in nad njimi reliefa sv. Kozme in sv. Damijana ter sv. Štefana in sv. Lovrenca.

== Kapela vladarjev ==

{{glavni|Kapela Medičejcev}}

Kapelo vladarjev sta načrtovala že [[Cosimo I. de' Medici|Cosimo I.]] in [[Giorgio Vasari]], a so jo začeli graditi šele [[1605]] po zamisli Dona Giovannija de' Medici, ki sta jo dodelal [[Buontalenti]] in kasneje Matteo Nigetti. Nastala je ogromna centralno načrtovana osmerokotna dvorana s kupolo, ki izstopa v panorami mesta. Kupola je bila dograjena šele [[1826]]. Tla in stene so prekrite z dragocenimi [[marmor]]ji. Na spodnjem delu stene je šestnajstih grbov [[Toskana|toskanskih]] mest, izdelanih v tehniki ''pietra dura'' iz poldragih kamnov ([[jaspis]], lazurni kamen), koral in biserovine. Nad njimi je sedem velikih sarkofagov iz orientalskega [[granit]]a in zelenega jasperja, posvečenih toskanskim vojvodom, trem Cosimom, trem Ferdinandom in Francescu. Nad njimi so uokvirjene niše za kipe, a le dve vsebujeta celopostavna kipa nadnaravne velikosti iz brona. Nad nišami za kipe so ogromni medičejski grbi. Ena stranica prostora se odpira v oltarno nišo z oltarjem. Vse je v osupljivi, pretirano dragi izvedbi, impresivno delo toskanskih delavnic, ki v presledkih traja vse do današnjega časa.

 

 

Posmrtni ostanki niso shranjeni v opisanih sarkofagih ampak v kripti pod njimi, kjer so vojvode pokopani skupaj z ženami in otroki.

 

== Viri ==