Turno smučanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Turno smučanje je smučanje v naravi na neoznačenih in nenadzorovanih območjih.
Vrstica 6:
Turno smučanje vsebuje elemente nordijskega in alpskega smučanja in zajema tudi elemente telemarka.
Značilnost turnega smučanja je, da je peta smučarja »prosta«, ni vpeta na smuči, z namenom da omogoča naravno drsno gibanje med prečenjem in vzpenjanjem po terenu, ki je lahko položno ali pa ekstremno strmo.
Turnega smučanja so se začeli posluževati smučarji in alpinisti z željo po smučanju, na novozapadlem »svežem« snegu in da bi se izognili dragim stroškom smučanja na urejenih smučarskih letoviščih.<ref name=volken>{{cite book |last1=Volken |first1=Martin |last2=Schnell |first2=Scott |last3=Wheeler |first3=Margaret |title=Backcountry Skiing: Skills for Ski Touring and Ski Mountaineering |date=2007 |publisher=Mountaineers Books |isbn=978-1594850387 |page=[https://archive.org/details/backcountryskiin00volk/page/12 12] |url=https://archive.org/details/backcountryskiin00volk/page/12 }}</ref>
Tura zahteva samostojne, navigacijske spretnosti in lahko vključuje iskanje poti po plazovitem terenu. Primerja se z pohodništvom in popotovanju z nahrbtnikom.
Smučarski alpinizem je oblika turnega smučanja, ki združuje telemark, alpsko smučanje, tek na smučeh in alpinizem.
Med pionirje turnega smučanja spada John Snowshoe, verjetno prvi sodobni smučarski alpinist in popotnik, ki je s smučmi dvakrat mesečno dostavljal pošto, po strmih vzhodnih delih Sierre Nevade do oddaljenih Kalifornijskih rudarskih kampov. Začel je leta 1855 in to počel vsaj 20 let.<ref>{{Cite journal|last=|first=|date=January 1970|title=Ski touring: "Something Quite Special"|url=|journal=Skiing|volume=22|pages=134-135|via=}}</ref> Njegova pot je bila dolga 140 kilometrov, trajala je 3 dni in še 48 ur nazaj. Pošta je bila težka več kot 45 kilogramov.
Cecil Slingsby, je bil eden prvih, ki je leta 1880 na smučeh prešel 1550 metrov visok Keizerjev prelaz na Norveškem. Drugi »pionirji« so Adolfo Kind, Arnold Lunn, Ottorino Mezzalama, Patrick Vallencant in Kilian Jornet Burgada.
Pojavili so se različni izrazi, ki se nanašajo na način dostopa do terena:<ref name=branigan>{{cite book|title=A Complete Guide to Alpine Ski Touring Ski Mountaineering and Nordic Ski Touring Including Useful Information for Off Piste Skiers and Snow Boarders|date=2014|publisher=Authorhouse|isbn=978-1491888087|page=xvii}}</ref>
*Frontcountry se nanaša na teren, ki je izven poti, vendar znotraj meja smučišča, kjer so vlečnice in reševalne službe na dosegu roke.
*Slackcountry se nanaša na teren, ki je zunaj označenih meja smučarskega območja in do katerega lahko dostopate z vlečnicami. Običajno to vključuje tudi teren z dostopom nazaj do vlečnice. Slackcountry touring vključuje tudi turneje, kjer ljudje uporabljajo avto kot shuttle.
*Sidecountry se nanaša na teren, ki je zunaj meja smučišča, a je še vedno dostopen z vlečnico.
*Backcountry se nanaša na teren v oddaljenih predelih, ki je zunaj meja smučišča in do katerega ni mogoče dostopati s pomočjo vlečnice.
==Viri==
| |||