Krajevna skupnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 25:
Za razumevanje krajevnih skupnosti je potrebno vedeti, da njene korenine segajo dlje od prejšnjega stoletja. V bistvu povzemajo tradicijo vaške samouprave naših dedov. Ta se je na podeželju ponekod še ohranila v izvirni obliki v obliki običajev, šeg in navad.
 
Krajevna skupnost je bila od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije samoupravna skupnost, v kateri so bili združeni delovni ljudje in prebivalci [[naselje|naselja]], dela naselja ali več povezanih naselij. Krajevne skupnosti so bile nižje teritorialne skupnosti od občine in so bile zastopane v občinskih skupščinah v zboru krajevnih skupnosti, ki je bil poleg zbora zduženega dela in družbenopolitičnega zbora eden od treh zborov le-teh. V zadnji fazi obstoja prejšnjega političnega sistema je bilo v Sloveniji nekaj več kot 1200 KS, kar je pomenilo, da je imela vsaka občina v povprečju nekaj manj kot 20 KS.
V 90. letih prejšnjega stoletja se je v mestnih občinah iz nje razvila četrtna skupnost, ki temelji na enakih principih delovanja kot krajevna skupnost. Razlika med krajevno in četrtno skupnostjo je le v odtenkih, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi, v samem bistvu delovanja sta si enaki.