Videm, Italija: Razlika med redakcijama

Največje mesto [[Furlanija|Furlanije]] in drugo največje mesto v deželi (za Trstom) leži na prodni ravnini (na severnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]) med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], nekajle manj kotokoli 4015 kilometrov zahodno od [[Slovenija|slovenske]] državne meje, še manj pa odoz. slovenskega poselitvenega ozemlja. Število prebivalcev je ocenjeno na 100.514 ([[2012]]). Zaradi središčne lege je pomembno cestno in železniško križišče. Je, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in cerkveno središče Furlanije. Po oceni živi v Vidmu in bližnji okolici več kot 2000 prebivalcev slovenskega rodu, ki so se naselili sem bodisi neposredno iz [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] ali kot povratniki iz drugih migrantskih okolij v Evropi.

Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] (1238) je bil v mestoVidem iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]] vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campoformia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]]. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno leta [[1866]].

Ob ukinitvi Oglejskega patriarhata sredi 18. stoletja je bila ustanovljena [[Nadškofija Videm]] za beneški (italijanski) del, [[Goriška nadškofija]] pa za avstrijskega.