DEMOS: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
IP 213 (pogovor | prispevki)
popravek, prav je SDZ ne DZS
Vrstica 1:
'''DEMOS''' je v [[Slovenija|Sloveniji]] [[kratica]] za »[[demokracija|Demokratično'''Dem'''okratično]] [[Opozicija|opozicijo'''o'''pozicijo]] [[Slovenija|Slovenije'''S'''lovenije]]«, v katero so se leta [[1990]] združile [[politična stranka|politične stranke]], nastale v letih [[1989]]-[[1990]]: [[DemokratičnaSlovenska zvezademokratična Slovenijezveza]] (DZSSDZ), [[Socialdemokratska zveza Slovenije]] (SDZS), [[Slovenski krščanski demokrati]] (SKD), [[Slovenska kmečka zveza]], [[Slovenska obrtniška stranka]] in [[Zeleni Slovenije]]. Verjetno najpomembnejši interes, ki je te [[politika|politično]], [[ideologija|ideološko]] in socialno dokaj različne politične stranke združil v [[koalicijo]], je bil sprememba [[politični sistem|političnega sistema]].
 
Na prvih [[večstrankarske volitve|večstrankarskih volitvah]] po letu [[1945]], [[8. april]]a [[1990]], so stranke, združene v koalicijo DEMOS, s 54 odstotki glasov dosegle zmago nad strankami, ki so nastale iz [[politična organizacija|političnih organizacij]] prejšnjega političnega sistema: [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezo komunistov Slovenije]] - Stranko demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja [[1990]] izstopila iz [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], ZKJ), (17 odstotkov glasov na volitvah), [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno-demokratsko stranko]] (prej ZSMS, [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zvezo socialistične mladine Slovenije]]), ki je dobila 15 odstotkov glasov in [[Socialistična stranka Slovenije|Socialistično stranko Slovenije]] (prej SZDL, [[Socialistična zveza delovnega ljudstva]]), ki je dobila 5 odstotkov glasov volivcev.
 
Koalicijsko Demosovo [[Vlada|vlado]] (pravzaprav "[[izvršni svet]]"), nastalo po [[volitve|volitvah]] leta 1990, je vodil [[Lojze Peterle]], predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, stranke, ki je v okviru koalicije Demos dobila največ, to je 13 odstotkov glasov. Preostale najpomembnejše funkcije so zasedli člani DZSSDZ: predsednik [[Parlament|parlamenta]] (pravzaprav "[[Skupščina|skupščine]]") je postal dr. [[France Bučar]], [[Janez Janša]] je postal obrambni, [[Igor Bavčar]] notranji, dr. [[Dimitrij Rupel]] zunanji, dr. [[Rajko Pirnat]] pa [[Pravosodje|pravosodni]] [[minister]] (pravzaprav "republiški sekretar").
 
Demosova koalicijska vlada je uspešno izvedla [[Kronologija osamosvojitve Slovenije|osamosvojitev]] Republike Slovenije od takratne [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Na [[Plebiscit|plebiscitu]], [[23. december|23. decembra]] [[1990]], je 88,2 odstotka volivnih upravičencev glasovalo za osamosvojitev Slovenije. Slovenska skupščina je nato [[25. junij]]a [[1991]] sprejela [[Deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije|deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije]] in nekaj s tem povezanih zakonov. [[Jugoslavija|Jugoslovanska]] vlada je skušala preprečiti osamosvojitev z akcijo [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]], ki je v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije, [[26. junij|26.]] na [[27. junij]] 1991 začela zasedati mednarodne mejne prehode in s tem zadržati Slovenijo v Jugoslaviji. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Desetdnevna vojna]] se je končala [[7. julij]]a 1991, s podpisom sporazuma - [[Brionska deklaracija|Brionske deklaracije]] med slovensko in jugoslovansko delegacijo, ob posredovanju evropske diplomacije (predstavniki [[Evropska unija|Evropske skupnosti]]: [[Jacques Poos]], [[Hans van den Broek]] in [[Gianni de Michelis]]). Slovenija se je za tri mesece odpovedala nadaljnjim osamosvojitvenim ukrepom, ohranila pa je nadzor nad svojim ozemljem skupaj z zunanjimi mejami. Ker do izteka veljavnosti tega sporazuma, [[8. oktober|8. oktobra]] 1991, ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je Jugoslavija razpadla, Republika Slovenija pa je uveljavila samostojnost, [[15. januar]]ja [[1992]] pa tudi mednarodno priznanje.