Ptuj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m popravek nekaj manjših napak
Vrstica 54:
Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni [[Kamena doba|kameni dobi]] (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni [[železna doba|železni dobi]] so območje naselili [[Kelti]], kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča.
 
Okoli leta 15. pr.n.št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva [[Norik (rimska provinca)|Norik]], v letih 6 - 9 pa je bila del [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]]. [[Rimljani]] so okrog leta 15 n. št. na desnem bregu Drave ostavilipostavili [[Kastrum|vojaški tabor]], od koder se je naselbina ga postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko [[Tacit]] piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru [[XIII. legija Gemina|XIII. rimske legije ''Gemine'']].
 
Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat imeli sedež tudi [[VIII. legija Augusta]] in XIII. legija Gemina. V času '''Pax Romana''' je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot. Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi.
Vrstica 85:
Grof [[Walter Leslie]] dobi leta 1656 v posest Gornji Ptuj in [[Ptujski grad]] in ga ima v lasti do leta 1802. Mesto je doživelo [[Kuga|kug]]o in več [[požar]]ov. Leta 1744 postavijo spomenik sv. Florijanu. Ob jožefinskih reformah sta ukinjena oba samostana in nekaj cerkva. Ustanovljeno je bilo ptujsko [[gledališče]].
 
Leta 1805 v mesto pridejo Francozi. Leta 1830 je Simon Povoden, histograf in [[kurat]], vzidal v Mestni stolp nekaj rimskih reliefov in tako nastane prvi [[Lapidarij|muzej na prostem]]. Ob izgradnji [[Zgodovina železnice v Sloveniji|železniške proge]], ki je Ptuj dosegla leta 1859-60, je bil preko Drave zgrajen tudi železniški most, ki je bil med 2. svetovno vojno porušen in po njej ponovno zgrajen.
 
25. februarja 1873, na pustni torek, je bil prvič izveden sprehod [[pust]]nih mask po mestnih ulicah. Leta 1886 je bilo ustanovljeno Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva. Leta 1893 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. 1898 dobi Ptuj plinarno in plinsko razsvetljavo. Leta 1907 je bila po načrtu arhitekta Maksa Ferstla zgrajena mestna hiša. Leta 1925 Ptuj dobi elektriko.