Sojenice: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Primerjave: dp |
dodano |
||
Vrstica 6:
Sojenice so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o njegovi usodi (o sreči in nesreči v življenju, premoženskem stanju ter času in načinu smrti). Predstava o sojenicah je zelo razširjena. V [[Evropa|Evropi]] nastopajo pod raznimi imeni: pri [[Grki]]h so to [[mojre]], pri [[Germani]]h [[norne]], pri [[Rimljani]]h [[parke]], pri [[Srbi]]h ''rođenice, suđenice'', pri [[Čehi]]h pa ''sudicke''.<ref>Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997</ref>
== Grška mitologija ==
{{glavni|Mojre}}
V [[grška mitologija|grški mitologiji]] so znane tri sestre, [[Zevs]]ove hčere - [[Kloto]], [[Lahezis]] in [[Atropa]] - upravljajo s človekovo usodo. Kloto je predla življenjsko nit, Lahezis jo je vlekla in tako delila usodo, Atropa pa jo je prerezala. Opisujejo jih kot hladne, brezčutne, brezdušne in nemilostne, a spoštovane tudi kot boginje rojstva.
== Rimska mitologija ==
{{glavni|Parke}}
V [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] so jih poznali kot [[Parke]], z istimi vlogami kot v grški mitologiji, imenovale pa so je Nona, Decima in Morta.
== Nordijska mitologija ==
{{glavni|Norne}}
V [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] omenjajo tri Norne: [[Urd]] ali Preteklost, [[Verdandi]] sli Sedanjost in [[Skuld]] ali Bodučnost. Skuld je istočasno tudi [[valkira]]. Navedene Norne su verjetno sestre in izhajajo od [[Imir]]a, ki so ga ubili [[Odin]] in njegova brata [[Ve]] in [[Vili]], iz njegovega telesa pa zgradili svet.
== Slovanska mitologija ==
V [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] so obstajale tri boginje, ki so reševale usodo človeka. [[Stari Slovani]] so jih imenovali Sojenice, Rojenice ali Rožanice ('roditi'), [[Čehi]] ''Sudički'', [[Srbi]] ''Sreća'', [[Hrvaško primorje|Primorci]] ''Srićica'', [[Rusi]] ''Dolja'', [[Bolgari]] ''Orisnica'' ('ta ki rešuje'). Tusi [[Hrvati]] [[kajkavššina|kajkavskega]] govornega podro9čja in [[Slovenci]] so poznali Rojenice ali Sojenice, [[Slavonija|Slavonci]] ''Usude'' in ''Sudije'', v vzhodni [[Srbija|Srbiji]] pa so poznali ''Suđaje''.
Slovani so verjeli da Sojenice pridejo v treh nočeh po otrokovem rojstvu in mu določijo usodo. Bile su to tri prijazne žene v belih oblekah, ki bi stale ob otroku in se dogovarjale o njegovi usodi. Dve od njih so bile dobre in so prinašale srečo, tretja je bila namrščena in zahrbtna. Ker bi lahko otroku tudi zavdale, so ljudje za njih na mizi pustili [[kruh]], [[maslo]], [[sir]], [[med]] in [[vino]] in bi jih s tem pomirili. Najraje so imele polmračna, zadimljena hišna ognjišča.<ref name=izvor>Ledić: 1969.</ref>
==Predstavitev literarnih likov==
Vrstica 16 ⟶ 36:
*ena žalost in nesrečo,
*ena pa smrt.
Po stari veri pridejo sojenice v hišo, kjer se rojeva otrok, in sedejo za mizo. Na lepo pogrnjeno mizo jim pripravijo vino, pogačo in kruh, da bodo novorojencu morda sodile bolj srečno življenje in bolj poln stol kot najdejo, lepša bo otrokova usoda. Navadno oko jih ne vidi, ugleda jih le berač, ki se je po naključju zatekel v hišo. Podobno kot v antičnih mitih naj bi tudi po našem izročilu:
*prva sojenica nasnula niti življenja--> [[Kloto]]
*druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]]
*tretja pa ob smrti prerezala--> [[Atropa]]
Njihov značilen pripomoček [[preja]], pojavijo pa se še: [[preslica, kolovrat, nit]].
Napoved sojenic je neizpodbitna, prepreči pa jo lahko le nasvet nekoga, ki je posvečen v kozmične skrivnosti, npr. vedeževalec, puščavnik.
| |||