Novo brdo: Razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 1 mesecem
m
Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države [[Nemanjići|Nemanjičev]]. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od [[Štefan Prvokronani |Štefana Prvokronanega]] do padca [[Srebrenica|Srebrenice]] (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v [[antika|antiki]], a morda tudi prej ([[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Trepča]], R udnik, [[Kučajna]], [[Srebrenica]]); nekatera ležišča so našli šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - [[Novo brdo]].
 
Pomembno vlogo v razvoju tega rudarstva so imeli [[Sasi]], nemški rudarji, ki so na poziv kralja [[Štefan Uroš I.|Uroša I.]] sredi 13. stoletja prišli v Srbijo, od tod pa sredi 14. stoletja, za časa kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka]], prešli tudi v Bosno.
 
To so bili poklicni rudarji, poreklom iz [[Saksonija|Saksonije]], ki bi se odazivaliodzvali pozivu deželnih gospodarjev in se naseljevali v rudonosnih področjih; s seboj so prinašali svoje običaje in rudarske zakone. Njihove pravne običaje, državljanske in rudarske, so jim deželne oblasti redno – kot posebne privilegije – priznavale tudi v novi postojbini. Tako se je kmalu glavne rudarska središča, kot so [[Brskovo]], Novo Brdo, Rudnik, Srebrenica in Olovo, upravljalo po saškem državnem pravu. Večina Sasov se je zlila z domačim prebivalstvom, manjši del pa se je po prihodu Turkov izselil; nekaj v dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, nekaj v Italijo. Vse do danes je ostalo veliko strokovnih rudarskih nazivov in toponimov, ki pričajo o njihovem delu in bivanju. Sasi so tako unapredili rudarstvo naših srednjeveških držav, da je Balkan tada vstopil v vrsto prvih rudarskih področij tako po bogastvu nahajališč kot po visoki stopnji rudarske tehnike. Posebno je bilo znano [[Novo brdo]]. Za časa največjega razcveta, v prvi polovici 15. toletja, je bilo največje mesto Balkanskega polotoka, s čez 15 000 prebivalci. Sodobni zapisi govorijo tudi o 40.000, kar lahko sprejmemo le s pridržkom.
 
Izrazito je označen na vseh srednjeveških zemljevidih; danes pa je na zemljevidih komajda označen z znakom za razvalino. Kot v vseh vsaj malo pomembnih rudarskih krajih, je bila tudi v Novem brdu močna [[Dubrovniška republika|dubrovniška]] naselbina, z generalnim konzulom in svojim lastnim sodiščem, a obstajala je tudi [[Beneška republika|beneška]] naselbina.
14.627

urejanj