RMS Lusitania: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za Android |
pp Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 82:
[[7. maj|7. maja]] [[1915]] se je Lusitania bližala koncu svoje 202 plovbe čez Atlantik iz New Yorka v Liverpool, kamor je nameravala pripluti 7. maja pozno popoldne. Na krovu je bilo 1.266 potnikov in 696 članov posadke, skupaj 1.962 ljudi. Ladja je plula vzporedno ob južni obali [[Irska|Irske]] in bila je oddaljena 11 milj (18 km) od svetilnika na polotoku [[Old Head of Kinsale]], kjer jo je ob 14:10 torpedirala nemška podmornica U-20. Kapitan podmornice [[Walther Schwieger]] je dal ukaz za izstrelitev enega [[Torpedo|torpeda]], ki je Lusitanio zadel na desnem boku pod vodno gladino tik za ladijskim mostom. Nekaj sekund pozneje je v trupu ladje, kjer jo je zadel torpedo, eksplodirala še ena močna eksplozija in ladja se je začela še hitreje potapljati, z manjšim nagibom, ki se je nagnil na desno stran.
Skoraj takoj po torpediranju je posadka začela polniti reševalne čolne s potniki vendar je bilo zaradi ladijskega nagiba in hitrega potapljanja ladje, premalo časa, da bi spustili vse čolne. Od 48 reševalnih čolnov jih je bilo v vodo uspešno spuščenih le 6 čolnov. Osemnajst minut po torpediranju je krma s propelerji gledala ven iz vode, ko je premec potonil in zaradi plitve vode udaril v morsko dno, zaradi česar so se ob eksploziji vseh kotlov zrušili vsi štirje ladijski dimniki. Po zrušiti dimnikov se je potopila še krma. Ob 14:28 je Lusitania dokončno potonila pod valovi [[Keltsko morje|Keltskega morja]]. Tako, kot pri [[Potop ladje RMS Titanic|potopu]] [[RMS Titanic|Titanica]], je tudi pri potopu Lusitanie večina ljudi, ki so po potopu ostali v hladni vodi, zaradi nizke temperature vode 11 °C, padla v nezavest in utonila. V urah po potopu so irski reševalci in irski ribiči, ki so slišali klice v sili z Lusitanie, rešili 768 ljudi, trije moški pa so pozneje umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli med potopom. Preživelo je 765 ljudi, medtem, ko je v potopu umrlo 1,198 ljudi.
Britanski potniški prekooceanski parnik HMS Juno se je odzval na klice v sili z Lusitanie in je preživele odpeljal v pristanišče v Queenstownu (danes [[Cork]]). Že naslednje jutro so se po svetu razširile novice o nesreči. Medtem, ko je v potopu umrlo veliko Britancev in Kanadžanov, je v potopu umrlo tudi 128 američanov. Med njimi so bili pisatelj in založnik [[Elbert Hubbard]], gledališki producent [[Charles Frohman]], večmilijonarski poslovnež [[Alfred Gwyne Vanderbilt]] in predsednik ladjedelnice [[Newport News Shipbuilding]] Alberd L. Hopkins<ref>{{Navedi novice|title=PFOP: Lusitania sinking claimed life of famed local Elbert Hubbard|date=3. maja 2015|url=http://www.pantagraph.com/news/pfop-lusitania-sinking-claimed-life-of-famed-local-elbert-hubbard/article_1ffe7561-ffcb-5608-900d-6c9fae3f5371.html}}</ref>.
| |||